Page 23 - Model SMeART in smernice za poslovno sodelovanje med univerzo in gospodarstvom
P. 23
Uvod
ljestvu, Nemčiji in Franciji, treh najboljših evropskih državah, je posledica
njihovih velikih naložb v tehnologije interneta stvari. Skupaj bodo do leta
2020 predstavljale 50 vseh prihodkov interneta stvari, skupaj s Španijo,
Italijo in Nizozemsko pa vse do 75 . Domnevamo lahko, da bo v državah
z nizkimi naložbami v internet stvari tehnologija pomembnejša postala
kasneje. Poleg tega se najvišja stopnja rasti interneta stvari pričakuje na
Švedskem. Sodobna komunikacijska omrežja naj bi svoj delež povečala s
4 na 24,2 (I-Com – Institute for Competetiveness, 2016, str. 36). V letu
2020 bodo imeli proizvodni (24 ), finančni (21 ) in vladni (13 ) sektor
največji delež na trgu interneta stvari. V teh sektorjih se komunikacijski
in transakcijski postopki interneta stvari že uporabljajo na področjih b2b
(angl. business to business), b2c (angl. business to customer), c 2c (angl. ci-
tizen to citizen) in c 2g (angl. citizen to government). Evropa ima potencial,
da v internetu stvari postane svetovna voditeljica, saj lahko evropske infor-
macijske in komunikacijske tehnologije črpajo iz njenih glavnih prednosti.
To so programska oprema (in storitve) b2b, vgrajeni sistemi in sistemske
rešitve v industrijskih ter socialnih okoljih, kot so npr. logistične rešitve
(I-Com – Institute for Competetiveness, 2016, str. 38).
Evropska komisija je za popolno izkoriščanje potenciala pametnega in-
ženiringa, industrije 4.0 in interneta stvari v malih in srednje velikih pod-
jetjih določila pet pogojev. V publikaciji, ki je decembra 2014 izšla v okviru
odbora »Connect Advisory Forum« so bili ti opredeljeni kot temelji za uspe-
šno uporabo pametnega inženiringa in interneta stvari v Evropi. V okviru
prilagodljivih poslovnih modelov se bodo obstoječi globalni monopoli raz-
delili na manjše dele. To pomeni, da bo konkurenca še naprej globalna, ven-
dar bodo lahko v tem smislu poleg velikih podjetij uspešna tudi m sp.
Da bi v Evropi ohranili ravnovesje in spodbujali nova delovna mesta ter
gospodarsko rast, morajo vsa m sp enakovredno sodelovati pri uspehih pa-
metnega inženiringa, industrije 4.0 in interneta stvari. Ustvarjanje takšne-
ga okolja bo primarna naloga evropskih m sp. Poleg tega pa je potrebno t. i.
pametne temeljne gospodarske panoge v Evropi razviti in pripraviti na pa-
metni inženiring, industrijo 4.0 in internet stvari, in sicer tako, da bo treba
v bližnji prihodnosti uvoziti le nekaj inovacij. Da bi promovirali pametni in-
ženiring, industrijo 4.0 in internet stvari, moramo digitalno gospodarstvo
okrepiti z inovacijami iz evropskega visokotehnološkega sektorja. Ta cilj je
mogoče doseči le, če bodo nove organizacijske oblike, poslovni modeli, sto-
ritve, razvojne metode in optimizacije na področju digitalnega inženiringa
postale del vsakdana m sp (European Commission, 2014a, str. 9).
Izvajanje aplikacij pametnega inženiringa, industrije 4.0 in interneta
23
ljestvu, Nemčiji in Franciji, treh najboljših evropskih državah, je posledica
njihovih velikih naložb v tehnologije interneta stvari. Skupaj bodo do leta
2020 predstavljale 50 vseh prihodkov interneta stvari, skupaj s Španijo,
Italijo in Nizozemsko pa vse do 75 . Domnevamo lahko, da bo v državah
z nizkimi naložbami v internet stvari tehnologija pomembnejša postala
kasneje. Poleg tega se najvišja stopnja rasti interneta stvari pričakuje na
Švedskem. Sodobna komunikacijska omrežja naj bi svoj delež povečala s
4 na 24,2 (I-Com – Institute for Competetiveness, 2016, str. 36). V letu
2020 bodo imeli proizvodni (24 ), finančni (21 ) in vladni (13 ) sektor
največji delež na trgu interneta stvari. V teh sektorjih se komunikacijski
in transakcijski postopki interneta stvari že uporabljajo na področjih b2b
(angl. business to business), b2c (angl. business to customer), c 2c (angl. ci-
tizen to citizen) in c 2g (angl. citizen to government). Evropa ima potencial,
da v internetu stvari postane svetovna voditeljica, saj lahko evropske infor-
macijske in komunikacijske tehnologije črpajo iz njenih glavnih prednosti.
To so programska oprema (in storitve) b2b, vgrajeni sistemi in sistemske
rešitve v industrijskih ter socialnih okoljih, kot so npr. logistične rešitve
(I-Com – Institute for Competetiveness, 2016, str. 38).
Evropska komisija je za popolno izkoriščanje potenciala pametnega in-
ženiringa, industrije 4.0 in interneta stvari v malih in srednje velikih pod-
jetjih določila pet pogojev. V publikaciji, ki je decembra 2014 izšla v okviru
odbora »Connect Advisory Forum« so bili ti opredeljeni kot temelji za uspe-
šno uporabo pametnega inženiringa in interneta stvari v Evropi. V okviru
prilagodljivih poslovnih modelov se bodo obstoječi globalni monopoli raz-
delili na manjše dele. To pomeni, da bo konkurenca še naprej globalna, ven-
dar bodo lahko v tem smislu poleg velikih podjetij uspešna tudi m sp.
Da bi v Evropi ohranili ravnovesje in spodbujali nova delovna mesta ter
gospodarsko rast, morajo vsa m sp enakovredno sodelovati pri uspehih pa-
metnega inženiringa, industrije 4.0 in interneta stvari. Ustvarjanje takšne-
ga okolja bo primarna naloga evropskih m sp. Poleg tega pa je potrebno t. i.
pametne temeljne gospodarske panoge v Evropi razviti in pripraviti na pa-
metni inženiring, industrijo 4.0 in internet stvari, in sicer tako, da bo treba
v bližnji prihodnosti uvoziti le nekaj inovacij. Da bi promovirali pametni in-
ženiring, industrijo 4.0 in internet stvari, moramo digitalno gospodarstvo
okrepiti z inovacijami iz evropskega visokotehnološkega sektorja. Ta cilj je
mogoče doseči le, če bodo nove organizacijske oblike, poslovni modeli, sto-
ritve, razvojne metode in optimizacije na področju digitalnega inženiringa
postale del vsakdana m sp (European Commission, 2014a, str. 9).
Izvajanje aplikacij pametnega inženiringa, industrije 4.0 in interneta
23
