Page 355 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 355
oper etne pr edstave v sng mar ibor med obema svetovnima vojnama ...

O njegovem delu pri operi Hoffmannove pripovedke pa je zapisano, da sta
tako dirigent kot režiser lahko ponosna na častno opravljeno delo.52 Še več
pohval je bila deležna uprizoritev Fausta, za katerega je pisec o maribor-
skem kulturnem življenju Hinko Druzovič zapisal, da je bila predstava bolj
prepričljiva od Hoffmanovih pripovedk ter da je posebej briljiral Emil Ru-
mpel v vlogi Mefista.53 To so tudi najbolj povedni odzivi na Rumplovo delo
na mariborskem odru.

Pavel Rasberger (1882–1967), glasbenik in igralec, izhaja iz hiše urar-
ja, vendar je družinsko obrt kmalu zamenjal za glasbo in gledališki oder.
Izobraževal se je na ljubljanski Glasbeni matici, igral orgle in klavir, pel v
opernem zboru, korepetiral v operi, igral v drami in ne nazadnje vodil pev-
ski zbor Društva rokodelskih pomočnikov. Med letoma 1904 in 1908 je kot
mestni kapelnik, organist in pevovodja služboval v hrvaškem Bakru, nato
v Šentvidu pri Ljubljani ter v ljubljanskem in zagrebškem gledališču. Po
prvi svetovni vojni je kratek čas deloval v Narodnem gledališču v Ljublja-
ni in Osijeku, nato do druge svetovne vojne v Mariboru, kjer se je odlikoval
kot izvrsten igralec, korepetitor glasbenih predstav in režiser. Med drugim
je režiral več oper, operet in mladinskih iger, v operetah, ki jih je večino-
ma zelo cenil, je tudi igral. Bil je prevajalec in skladatelj. Ob nekaterih dru-
gih delih je do druge svetovne vojne napisal tri operete, ki jih je med leto-
ma 1935 in 1939 premierno izvedel prav mariborski ansambel. Čeprav se je
po vojni uradno upokojil, je igral in skladal še vrsto let.54 O svojem delu je
napisal številne članke ter ga zaokrožil v publiciranih spominih.55 Lastne
poglede na režijo je strnil takole: »Pri operetah pa nisem iskal dosti sme­
ha. Dejanja so bila v glavnem osredotočena na glasbo, ki je bila sicer na ne­
katerih mestih bolj lahkotna, vendar le za poslušalca.«56 Zagovarjal je na-
ravno odrsko govorico, medtem ko ga karikirano in pretirano groteskno
igranje ni pritegnilo, pri čemer se je zgledoval pri legendarnem Antonu Ve-
rovšku in Ignaciju Borštniku. O slednjem je menil, da kljub študiju na Du-
naju v praksi ni sledil nobeni šoli, temveč »se je ravnal po svojem tempera­

52 D., »Kultura in umetnost. Hoffmanove pripovedke«, Tabor III, št. 255 (10. november
1922): 3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZVIHOXM7.

53 H. D. [Hinko Druzovič], »Kultura in umetnost. Faust«, Tabor IV, št. 1 (3. januar
1923): 3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NC1T9R4C.

54 France Koblar, »Rasberger, Pavel (1882–1967)«, Slovenska biografija (Ljubljana: Slo-
venska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU,
2013), https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi486468/.

55 Rasberger, Moji spomini.
56 Ibid., 183–184.

353
   350   351   352   353   354   355   356   357   358   359   360