Page 422 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 422
opereta med obema svetovnima vojnama
Če se na koncu še vprašamo, zakaj so si glasbeni umetniki prav v Ma-
riboru in Trstu drznili postaviti opereto na poklicni oder, ko pa so bili v
preteklosti prav na teh koncih Slovenije najbolj izpostavljeni nenehnemu
potujčevanju, ne najdemo drugega odgovora, kot to, da v opereti niso videli
»razrednega sovražnika«, ampak umetnost kot takšno, v kateri zasveti in se
razkrije čista »bit«, ne glede na okolje, v katerem je nastala. Morda pa ima-
jo Štajerci in Primorci tudi drugačen odnos do humorja, pa tudi talent zanj.
Vemo tudi, da so drugi jugoslovanski narodi temperamentnejši od nas.
Z našo komiko je namreč križ! […] V splošnem je znano, da zlasti
pri nas Slovencih ni preveč razvit čut za otroško preprosti, dobro
dušni in prisrčni humor. (Kje so razlogi, naj povedo karakterologi.)115
S tem se odpira še antropološko-psihološki vidik naše mariborske ope-
retne zgodbe.
Tudi modernizem je prodiral pri nas po drugi svetovni vojni zelo po-
časi v glasbeno gledališče, saj je Opero vedno varovala zadostnost »statusa«
neizčrpne zbirke tristoletne »muzejske« glasbe. V Sloveniji imamo že teža-
ve z Wagnerjem, da o slovenskih glasbeno-odrskih delih 20. stoletja ne go-
vorimo. Večinoma se tovrstne izjeme zgodijo na »drugem« slovenskem po-
klicnem opernem odru – v Mariboru, celo za trenutno aktualni festival, ki
se imenuje Slovenski glasbeni dnevi 2021.
Bibliografija
Bezić, Nada. »Vsakih sto let novo. Začetki operete in muzikala v Zagrebu«.
V Glasbeno gledališče – včeraj, danes, jutri. 100-letnica rojstva skladate
lja Danila Švare, urednik Primož Kuret, 248–54. Ljubljana: Festival, 2003.
Blaukopf, Kurt. Glasba v družbenih spremembah: temeljne poteze sociologije
glasbe. Ljubljana: Škuc, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1993.
Bogunović Hočevar, Katarina. »Ljubljanska opera med obema vojnama: mo-
derna režija in njeni protagonisti«. Muzikološki zbornik 56, št. 1 (2020):
149–66. https://doi.org/10.4312/mz.56.1.149-166.
Brenčič, Radovan. »Gospodarstvo mariborskega gledališča v drugem desetle-
tju«. Gledališki list SNG v Mariboru 14, št. 1 (1959/60): 8–11.
Csáky, Moritz. Ideologija operete in dunajska moderna: kulturnozgodovinski
esej o avstrijski identiteti. Ljubljana: Inštitut za civilizacijo in kulturo,
2001.
115 Dušan Mevlja, »'Z našo komiko je namreč križ!' Razgovor z režiserjem 'Veselih žen'
– Cirilom Debevcem«, Gledališki list SNG v Mariboru 18, št. 9–11 (1963–64): 85–6.
420
Če se na koncu še vprašamo, zakaj so si glasbeni umetniki prav v Ma-
riboru in Trstu drznili postaviti opereto na poklicni oder, ko pa so bili v
preteklosti prav na teh koncih Slovenije najbolj izpostavljeni nenehnemu
potujčevanju, ne najdemo drugega odgovora, kot to, da v opereti niso videli
»razrednega sovražnika«, ampak umetnost kot takšno, v kateri zasveti in se
razkrije čista »bit«, ne glede na okolje, v katerem je nastala. Morda pa ima-
jo Štajerci in Primorci tudi drugačen odnos do humorja, pa tudi talent zanj.
Vemo tudi, da so drugi jugoslovanski narodi temperamentnejši od nas.
Z našo komiko je namreč križ! […] V splošnem je znano, da zlasti
pri nas Slovencih ni preveč razvit čut za otroško preprosti, dobro
dušni in prisrčni humor. (Kje so razlogi, naj povedo karakterologi.)115
S tem se odpira še antropološko-psihološki vidik naše mariborske ope-
retne zgodbe.
Tudi modernizem je prodiral pri nas po drugi svetovni vojni zelo po-
časi v glasbeno gledališče, saj je Opero vedno varovala zadostnost »statusa«
neizčrpne zbirke tristoletne »muzejske« glasbe. V Sloveniji imamo že teža-
ve z Wagnerjem, da o slovenskih glasbeno-odrskih delih 20. stoletja ne go-
vorimo. Večinoma se tovrstne izjeme zgodijo na »drugem« slovenskem po-
klicnem opernem odru – v Mariboru, celo za trenutno aktualni festival, ki
se imenuje Slovenski glasbeni dnevi 2021.
Bibliografija
Bezić, Nada. »Vsakih sto let novo. Začetki operete in muzikala v Zagrebu«.
V Glasbeno gledališče – včeraj, danes, jutri. 100-letnica rojstva skladate
lja Danila Švare, urednik Primož Kuret, 248–54. Ljubljana: Festival, 2003.
Blaukopf, Kurt. Glasba v družbenih spremembah: temeljne poteze sociologije
glasbe. Ljubljana: Škuc, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1993.
Bogunović Hočevar, Katarina. »Ljubljanska opera med obema vojnama: mo-
derna režija in njeni protagonisti«. Muzikološki zbornik 56, št. 1 (2020):
149–66. https://doi.org/10.4312/mz.56.1.149-166.
Brenčič, Radovan. »Gospodarstvo mariborskega gledališča v drugem desetle-
tju«. Gledališki list SNG v Mariboru 14, št. 1 (1959/60): 8–11.
Csáky, Moritz. Ideologija operete in dunajska moderna: kulturnozgodovinski
esej o avstrijski identiteti. Ljubljana: Inštitut za civilizacijo in kulturo,
2001.
115 Dušan Mevlja, »'Z našo komiko je namreč križ!' Razgovor z režiserjem 'Veselih žen'
– Cirilom Debevcem«, Gledališki list SNG v Mariboru 18, št. 9–11 (1963–64): 85–6.
420
