Page 462 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 462
opereta med obema svetovnima vojnama
man, Fran Kuster, pesnik Mile Klopčič, igralec Ivan Cesar, skladatelj Slavko
Osterc, publicist Pavel Debevec, režiser Ferdo Delak, Vid Polubral, jeziko-
slovec Boris Urbančič, režiser Osip Šest, dramaturg Smiljan Samec, pesnik
Ivan Rob, v največji meri pa dirigent Niko Štritof, ki je prevedel tudi veli-
ko oper.
Kar nekaj operet je Polič tudi dirigiral in pri nekaterih prevzel tudi re-
žijo. Poleg njega so dirigirali še Danilo Švara, Antonín Balatka, Niko Štri-
tof, Anton Neffat, Heribert Svetel, Vinko Šušteršič, Josip Raha, Demetrij
Žebre, režirali pa do leta 1931 večinoma Josip Povhè, potem pa še Bratko
Kreft, Peter Golovin, Drago Zupan, Osip Šest, Ciril Debevec, Vera Balat-
kova in Karl Hagemann, kot gost pa tudi dirigent Niko Štritof. Večino sub-
retnih vlog je odpela Poličeva žena Štefka, poleg nje pa so v operetah peli
tudi znani operni pevci Vekoslav Janko, Ivanka Ribič, Nuša Špan, Josip Go-
stič, Mila Kogej, Zlata Gjungjenac, Svetozar Banovec, Vilma Thierry, Ivan
Francl, Valerija Heybal, skoraj nenadomestljiv je bil kot pevec tudi poznej-
ši igralec Bojan Peček, igralec Lojze Drenovec je imel v opereti celo svojo
proslavo, med drugimi pa sta po enkrat nastopila slovita Marija Nablocka
in Fran Lipah. Tudi koreograf in režiser Peter Golovin je kot pevec prevzel
kar nekaj vlog.
Vse Poličevo obdobje so bili recenzenti pravzaprav isti – Govekar, Uk-
mar in Adamič, ki ga je po smrti zamenjal Šivic. Je pa v letu 1928 o nekaterih
operetah poročal tudi skladatelj Slavko Osterc,127 vendar večinoma v skopih
par stavkih, a se je večinoma strinjal s poročevalci dnevnih časopisov.
Operete v začetnem obdobju Vilka Ukmarja (1939–1941)
Čeprav se je Ukmar kot kritik celo sam označil za nasprotnika operet,
je bilo do začetka druge svetovne vojne pod njegovim ravnateljevanjem
na sporedu sedem operet, v vsem obdobju njegovega ravnateljevanja pa
štiriindvajset.
127 Slavko Osterc, »Kronika. Opera«, Ljubljanski zvon 48, št. 1 (1928): 60, http://www.
dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M5R8IL7I; Ljubljanski zvon 48, št. 3 (1928): 189,
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XGCNFR5O; Ljubljanski zvon 48, št.
5 (1928): 318, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONASSFH4; Ljubljanski
zvon 48, št. 8/9 (1928): 574, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1XJTZO-
ZO.
460
man, Fran Kuster, pesnik Mile Klopčič, igralec Ivan Cesar, skladatelj Slavko
Osterc, publicist Pavel Debevec, režiser Ferdo Delak, Vid Polubral, jeziko-
slovec Boris Urbančič, režiser Osip Šest, dramaturg Smiljan Samec, pesnik
Ivan Rob, v največji meri pa dirigent Niko Štritof, ki je prevedel tudi veli-
ko oper.
Kar nekaj operet je Polič tudi dirigiral in pri nekaterih prevzel tudi re-
žijo. Poleg njega so dirigirali še Danilo Švara, Antonín Balatka, Niko Štri-
tof, Anton Neffat, Heribert Svetel, Vinko Šušteršič, Josip Raha, Demetrij
Žebre, režirali pa do leta 1931 večinoma Josip Povhè, potem pa še Bratko
Kreft, Peter Golovin, Drago Zupan, Osip Šest, Ciril Debevec, Vera Balat-
kova in Karl Hagemann, kot gost pa tudi dirigent Niko Štritof. Večino sub-
retnih vlog je odpela Poličeva žena Štefka, poleg nje pa so v operetah peli
tudi znani operni pevci Vekoslav Janko, Ivanka Ribič, Nuša Špan, Josip Go-
stič, Mila Kogej, Zlata Gjungjenac, Svetozar Banovec, Vilma Thierry, Ivan
Francl, Valerija Heybal, skoraj nenadomestljiv je bil kot pevec tudi poznej-
ši igralec Bojan Peček, igralec Lojze Drenovec je imel v opereti celo svojo
proslavo, med drugimi pa sta po enkrat nastopila slovita Marija Nablocka
in Fran Lipah. Tudi koreograf in režiser Peter Golovin je kot pevec prevzel
kar nekaj vlog.
Vse Poličevo obdobje so bili recenzenti pravzaprav isti – Govekar, Uk-
mar in Adamič, ki ga je po smrti zamenjal Šivic. Je pa v letu 1928 o nekaterih
operetah poročal tudi skladatelj Slavko Osterc,127 vendar večinoma v skopih
par stavkih, a se je večinoma strinjal s poročevalci dnevnih časopisov.
Operete v začetnem obdobju Vilka Ukmarja (1939–1941)
Čeprav se je Ukmar kot kritik celo sam označil za nasprotnika operet,
je bilo do začetka druge svetovne vojne pod njegovim ravnateljevanjem
na sporedu sedem operet, v vsem obdobju njegovega ravnateljevanja pa
štiriindvajset.
127 Slavko Osterc, »Kronika. Opera«, Ljubljanski zvon 48, št. 1 (1928): 60, http://www.
dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M5R8IL7I; Ljubljanski zvon 48, št. 3 (1928): 189,
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XGCNFR5O; Ljubljanski zvon 48, št.
5 (1928): 318, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONASSFH4; Ljubljanski
zvon 48, št. 8/9 (1928): 574, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1XJTZO-
ZO.
460
