Page 458 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 458
opereta med obema svetovnima vojnama
dilom […] ter s šlagersko, po invenciji dokaj borno glasbo Jarde
Jankovca.104
Naslednja sezona, 1937/38, je prinesla kar tri slovenske izvirne operete.
Najprej so bile 11. septembra 1937 na vrsti Amaconke Viktorja Parme (1858–
1925). V nasprotju z vsemi prejšnjimi mariborskimi izvedbami, ki so osta-
le zveste prvotni obliki, so v Ljubljani menili, da so Amaconke potrebne
temeljite prenove. Glasbo je priredil Antonín Balatka, besedilo pa Vera Da-
nilova-Balatka. Njuno delo so kritiki večinoma sprejeli z razumevanjem,
najbolj navdušen je bil Govekar, ki je izrazil svoje mnenje že v podnaslo-
vu svoje kritike »V razkošni novi vprizoritvi in izvrstni režiji je žela Parmo
va opereta navdušen sprejem«.105 Šivic je bil nekoliko skeptičen do predelave
Amaconk,106 v polemiko pa se ni hotel spustiti Ukmar: »Rad bi se to pot izo
gnil razpravljanju o dopustnosti ali nedopustnosti take stilistično novotarske
predelave, kot jo je doživela Parmova opereta.«107
Še isto leto je napisal svojo prvo opereto tudi izredni profesor na
Fakulteti za elektrotehniko, skladatelj, pianist, gledališki pisatelj in fotograf
Janez Osvald Dobeic (1914–2001). Pri besedilu operete v treh dejanjih Anč
ka, katere premiera je bila 25. novembra 1937, mu je pomagal publicist, pre-
vajalec in dramaturg Smiljan Samec (1912–1995), instrumentacijo pa je pri-
speval zagrebški skladatelj Zvonimir Bradić (1904–1997). Govekar je bil spet
navdušen:
Ljubezniva domačnost in nekaj izvirnih domislekov, vrsta zahval
nih pevskih in igralskih ulog, nedostatek že običajne operetne ne
okusnosti, pretiranosti in cirkuške grotesknosti delajo 'Ančko' res
nično prikupno.108
Ukmar je imel težave s svojo recenzijo in je na koncu napisal:
104 V. U., »Gledališče in koncerti. 'Veseli studenček' in jubilej L. Drenovca«, Slovenec
LXV, št. 102a (6. maj 1937): 8, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6EQAU-
CRG.
105 Fr. G., »Viktor Parma – Anton Balatka: Amaconke«, Slovenski narod LXX, št. 208
(13. september 1937): 2, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NDQHI1JX.
106 P. Š., »Po premieri 'Caričinih Amaconk'«, Jutro XVIII, št. 214 (14. september 1937): 7,
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VLSTSL5J.
107 V. U., »Gledališče in koncerti. Parma – Balatka: Amaconke«, Slovenec LXV, št. 210a
(14. september 1937): 7, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-57KVU0B2.
108 Fr. G., »Nova izvirna opereta 'Ančka'«, Slovenski narod LXX, št. 272 (27. november
1937): 3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-D3CP4UMY.
456
dilom […] ter s šlagersko, po invenciji dokaj borno glasbo Jarde
Jankovca.104
Naslednja sezona, 1937/38, je prinesla kar tri slovenske izvirne operete.
Najprej so bile 11. septembra 1937 na vrsti Amaconke Viktorja Parme (1858–
1925). V nasprotju z vsemi prejšnjimi mariborskimi izvedbami, ki so osta-
le zveste prvotni obliki, so v Ljubljani menili, da so Amaconke potrebne
temeljite prenove. Glasbo je priredil Antonín Balatka, besedilo pa Vera Da-
nilova-Balatka. Njuno delo so kritiki večinoma sprejeli z razumevanjem,
najbolj navdušen je bil Govekar, ki je izrazil svoje mnenje že v podnaslo-
vu svoje kritike »V razkošni novi vprizoritvi in izvrstni režiji je žela Parmo
va opereta navdušen sprejem«.105 Šivic je bil nekoliko skeptičen do predelave
Amaconk,106 v polemiko pa se ni hotel spustiti Ukmar: »Rad bi se to pot izo
gnil razpravljanju o dopustnosti ali nedopustnosti take stilistično novotarske
predelave, kot jo je doživela Parmova opereta.«107
Še isto leto je napisal svojo prvo opereto tudi izredni profesor na
Fakulteti za elektrotehniko, skladatelj, pianist, gledališki pisatelj in fotograf
Janez Osvald Dobeic (1914–2001). Pri besedilu operete v treh dejanjih Anč
ka, katere premiera je bila 25. novembra 1937, mu je pomagal publicist, pre-
vajalec in dramaturg Smiljan Samec (1912–1995), instrumentacijo pa je pri-
speval zagrebški skladatelj Zvonimir Bradić (1904–1997). Govekar je bil spet
navdušen:
Ljubezniva domačnost in nekaj izvirnih domislekov, vrsta zahval
nih pevskih in igralskih ulog, nedostatek že običajne operetne ne
okusnosti, pretiranosti in cirkuške grotesknosti delajo 'Ančko' res
nično prikupno.108
Ukmar je imel težave s svojo recenzijo in je na koncu napisal:
104 V. U., »Gledališče in koncerti. 'Veseli studenček' in jubilej L. Drenovca«, Slovenec
LXV, št. 102a (6. maj 1937): 8, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6EQAU-
CRG.
105 Fr. G., »Viktor Parma – Anton Balatka: Amaconke«, Slovenski narod LXX, št. 208
(13. september 1937): 2, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NDQHI1JX.
106 P. Š., »Po premieri 'Caričinih Amaconk'«, Jutro XVIII, št. 214 (14. september 1937): 7,
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VLSTSL5J.
107 V. U., »Gledališče in koncerti. Parma – Balatka: Amaconke«, Slovenec LXV, št. 210a
(14. september 1937): 7, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-57KVU0B2.
108 Fr. G., »Nova izvirna opereta 'Ančka'«, Slovenski narod LXX, št. 272 (27. november
1937): 3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-D3CP4UMY.
456
