Page 467 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 467
oi: https://doi.org/10.26493/978-961-293-055-4.465-477
Operetna izkušnja
Igor Grdina
Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU, Alma Mater Europaea
Institute of Cultural History ZRC SAZU, Alma Mater Europaea
Premisleki o opereti se praviloma začenjajo z opravičevanjem: žanr se spri-
čo svoje neskrivane sproščevalne intence zdi tako enosmerno opredeljiv in
v vsem predvidljiv, da je o njem bolj samoumevno molčati kakor razpravlja-
ti. Izkazoval naj bi se za tako popolnoma odrsko avtoreferencialnega, da naj
bi že ljudem v parterju in ložah – pa seveda še bolj svetu pred vrati gledališč
– ne povedal ničesar drugega kot to, kar postavlja na oder.
Toda Moritz Csáky je v svoji klasični kulturnozgodovinski študiji o
ideologiji operete v času dunajske moderne prepričljivo pokazal, da so šte-
vilna dela tega žanra šele sčasoma postala popolnoma gledališka. Ko so bila
ustvarjena, so bila zelo močno vpeta v dnevne probleme. Bolj kot brezbriž-
na do stvarnosti so bila hiperodzivna na njene mimobežne fenomene.1 Ko
pa so se ti bodisi v stvarnosti bodisi v spominu razplinili ali se v tridesetle-
tju med izbruhom prve in koncem druge svetovne vojne skupaj s celotnima
galaksijama fin de siècla in belle époque iz sodobnosti preselili v večno vče-
rajšnjost, so operete, ki so aludirale nanje ali jih satirizirale, pristale v odr-
ski in časovni kapsuli. Tako se je tudi rodila znana krilatica Siegfrieda Kra-
cauerja, ki je celotno dobo ter odnose med ljudmi in razmerja med stvarmi
opredelila z imenom žanra, ki je živel od njih.2 A tu je dejansko šlo le za du-
hovit diskurzivni obrat. Svet je nekoč pač bil drugačen in v dobi katastrof,
1 Moritz Csáky, Ideologie der Operette und Wiener Moderne. Ein kulturhistorischer
Essay zur österreichischen Identität (Dunaj, Köln, Weimar: Böhlau, 1998).
2 Siegfried Kracauer, Jacques Offenbach und das Paris seiner Zeit. Werke VIII (Frank-
furt ob Majni: Suhrkampf, 2005), 192.
465
Operetna izkušnja
Igor Grdina
Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU, Alma Mater Europaea
Institute of Cultural History ZRC SAZU, Alma Mater Europaea
Premisleki o opereti se praviloma začenjajo z opravičevanjem: žanr se spri-
čo svoje neskrivane sproščevalne intence zdi tako enosmerno opredeljiv in
v vsem predvidljiv, da je o njem bolj samoumevno molčati kakor razpravlja-
ti. Izkazoval naj bi se za tako popolnoma odrsko avtoreferencialnega, da naj
bi že ljudem v parterju in ložah – pa seveda še bolj svetu pred vrati gledališč
– ne povedal ničesar drugega kot to, kar postavlja na oder.
Toda Moritz Csáky je v svoji klasični kulturnozgodovinski študiji o
ideologiji operete v času dunajske moderne prepričljivo pokazal, da so šte-
vilna dela tega žanra šele sčasoma postala popolnoma gledališka. Ko so bila
ustvarjena, so bila zelo močno vpeta v dnevne probleme. Bolj kot brezbriž-
na do stvarnosti so bila hiperodzivna na njene mimobežne fenomene.1 Ko
pa so se ti bodisi v stvarnosti bodisi v spominu razplinili ali se v tridesetle-
tju med izbruhom prve in koncem druge svetovne vojne skupaj s celotnima
galaksijama fin de siècla in belle époque iz sodobnosti preselili v večno vče-
rajšnjost, so operete, ki so aludirale nanje ali jih satirizirale, pristale v odr-
ski in časovni kapsuli. Tako se je tudi rodila znana krilatica Siegfrieda Kra-
cauerja, ki je celotno dobo ter odnose med ljudmi in razmerja med stvarmi
opredelila z imenom žanra, ki je živel od njih.2 A tu je dejansko šlo le za du-
hovit diskurzivni obrat. Svet je nekoč pač bil drugačen in v dobi katastrof,
1 Moritz Csáky, Ideologie der Operette und Wiener Moderne. Ein kulturhistorischer
Essay zur österreichischen Identität (Dunaj, Köln, Weimar: Böhlau, 1998).
2 Siegfried Kracauer, Jacques Offenbach und das Paris seiner Zeit. Werke VIII (Frank-
furt ob Majni: Suhrkampf, 2005), 192.
465
