Page 198 - Hrobat Virloget, Katja. 2021. V tišini spomina: "eksodus" in Istra. Koper, Trst: Založba Univerze na Primorskem in Založništvo tržaškega tiska
P. 198
»eksodusu«? O prenovi istrske družbe, družbenih odnosih in dediščini
lijanske manjšine do rabe lastnega jezika v javnosti in stvarnostjo. Kot je
povedala Ornella iz Kopra: »Ker če jaz govorim italijansko, mi odgovorijo
›yes‹, mi govorijo v angleščini.« Tako sem bila že tudi sama priča pogovoru
v angleščini med italijansko gostjo in natakarico v Kopru. Večina Sloven-
cev bi pripomnila, da naj Italijani govorijo slovensko! Tako kot je nekdo
v Kopru Vittoriji, ki je na tržnici v italijanščini vprašala po radiču, rekel:
»Če želite kupiti radič v italijanščini, pojdite v Trst!« Kot je lepo povedala
Ornella, Italijanka iz Kopra, »obstaja neka tanka linija antipatije. Govoriti
italijansko v teh krajih je kot drezati, če tega ne delaš, je bolje.«
Tako je mogoče zaznati nek večji razdor med priseljenci iz notranjosti
Slovenije in italijanskimi domačini, medtem ko istega konflikta med slo-
venskimi in italijanskimi domačini ni zaznati, kar bo vidno v nadaljevanju.
Pri slovenskih Istranih je mogoče celo zabeležiti mnenja, da je bil konflikt
med Italijani in Slovenci vnesen »od zunaj«, kot, recimo, v pogovoru naka-
žeta Tonin in Bepo iz Škofij in Roća (Hrobat Virloget 2015b).
So bežali stran. Ma 90 od njih jih ni vedelo, zakaj! Politika je bila
zaguljena. Politika je bila kriva, da si zapustil vse svoje imetje! Politika
je pritiskala! Midva sva bila takrat stara 15, 16 let, nismo razumeli, ma
zdaj vidimo, razumemo. Bilo je sovraštvo. Če je govoril italijansko, je
bil fašist. Kriva je Ljubljana in Zagreb!!!! Za izselitev! Politiki krivi. Da
bi naselili nove. Istrijane niso imeli [niso spoštovali]. Prej pa je bilo
podobno pod Italijo [zapis iz terenskega dnevnika].
Sorodna študija Jasna Čapo Žmegač (2002, 117–30) o priseljevanju srem-
skih Hrvatov iz Srbije na Hrvaško po jugoslovanski vojni iz 90., kjer gre
ravno tako kot v Istri za soetnične migracije, ugotavlja, da begunci iz Sr-
bije za etnične konflikte krivijo nedavno prebegle Srbe iz Hrvaške, torej
priseljence. Prav tako je Barbaros Tanc (2001) v raziskavi o t. i. »izmenjavi«
prebivalstva med Grčijo in Turčijo leta 1923 po balkanskih vojnah pokazal,
da priseljenci tako ene kot druge strani ohranjajo spomin na harmonično
sobivanje z etničnim »drugim« pred konflikti, ki naj bi jih spodbudili zuna-
nji akterji, tudi v tem primeru priseljenci.
Družbena meja s priseljenci iz južnih republik nekdanje Jugoslavije
Na eni strani je tako prepoznaven konflikt med italijanskimi domačini in
priseljenci v Istro, zdi se, da predvsem slovenskimi, ki pridejo »na svojo
zemljo« pod vplivom dominantnega kolektivnega spomina o Italijanih kot
sovražnikih naroda. Po drugi strani pa je razvidno, da se z novimi prise-
196
lijanske manjšine do rabe lastnega jezika v javnosti in stvarnostjo. Kot je
povedala Ornella iz Kopra: »Ker če jaz govorim italijansko, mi odgovorijo
›yes‹, mi govorijo v angleščini.« Tako sem bila že tudi sama priča pogovoru
v angleščini med italijansko gostjo in natakarico v Kopru. Večina Sloven-
cev bi pripomnila, da naj Italijani govorijo slovensko! Tako kot je nekdo
v Kopru Vittoriji, ki je na tržnici v italijanščini vprašala po radiču, rekel:
»Če želite kupiti radič v italijanščini, pojdite v Trst!« Kot je lepo povedala
Ornella, Italijanka iz Kopra, »obstaja neka tanka linija antipatije. Govoriti
italijansko v teh krajih je kot drezati, če tega ne delaš, je bolje.«
Tako je mogoče zaznati nek večji razdor med priseljenci iz notranjosti
Slovenije in italijanskimi domačini, medtem ko istega konflikta med slo-
venskimi in italijanskimi domačini ni zaznati, kar bo vidno v nadaljevanju.
Pri slovenskih Istranih je mogoče celo zabeležiti mnenja, da je bil konflikt
med Italijani in Slovenci vnesen »od zunaj«, kot, recimo, v pogovoru naka-
žeta Tonin in Bepo iz Škofij in Roća (Hrobat Virloget 2015b).
So bežali stran. Ma 90 od njih jih ni vedelo, zakaj! Politika je bila
zaguljena. Politika je bila kriva, da si zapustil vse svoje imetje! Politika
je pritiskala! Midva sva bila takrat stara 15, 16 let, nismo razumeli, ma
zdaj vidimo, razumemo. Bilo je sovraštvo. Če je govoril italijansko, je
bil fašist. Kriva je Ljubljana in Zagreb!!!! Za izselitev! Politiki krivi. Da
bi naselili nove. Istrijane niso imeli [niso spoštovali]. Prej pa je bilo
podobno pod Italijo [zapis iz terenskega dnevnika].
Sorodna študija Jasna Čapo Žmegač (2002, 117–30) o priseljevanju srem-
skih Hrvatov iz Srbije na Hrvaško po jugoslovanski vojni iz 90., kjer gre
ravno tako kot v Istri za soetnične migracije, ugotavlja, da begunci iz Sr-
bije za etnične konflikte krivijo nedavno prebegle Srbe iz Hrvaške, torej
priseljence. Prav tako je Barbaros Tanc (2001) v raziskavi o t. i. »izmenjavi«
prebivalstva med Grčijo in Turčijo leta 1923 po balkanskih vojnah pokazal,
da priseljenci tako ene kot druge strani ohranjajo spomin na harmonično
sobivanje z etničnim »drugim« pred konflikti, ki naj bi jih spodbudili zuna-
nji akterji, tudi v tem primeru priseljenci.
Družbena meja s priseljenci iz južnih republik nekdanje Jugoslavije
Na eni strani je tako prepoznaven konflikt med italijanskimi domačini in
priseljenci v Istro, zdi se, da predvsem slovenskimi, ki pridejo »na svojo
zemljo« pod vplivom dominantnega kolektivnega spomina o Italijanih kot
sovražnikih naroda. Po drugi strani pa je razvidno, da se z novimi prise-
196
