Page 200 - Hrobat Virloget, Katja. 2021. V tišini spomina: "eksodus" in Istra. Koper, Trst: Založba Univerze na Primorskem in Založništvo tržaškega tiska
P. 200
»eksodusu«? O prenovi istrske družbe, družbenih odnosih in dediščini
Ta prvi slovenski del [prvi slovenski priseljenci] je tisti, ki nas najbolj
spoštuje. [. . .] Saj oni so prišli, ne morejo reči, ›ni vas bilo‹, saj so na-
leteli na nas. In so oni tisti, ki so prišli od zunaj, saj smo mi že bili tu.
[. . .] Potem je prišel drug krog ljudi, ves ta del iz Bosne, iz tiste vojne.
Z vsem spoštovanjem tudi do njih, ampak oni so zasedli to zemljo . . .
Zasedba in . . . So prinesli s sabo, so prinesli seveda svoje tradicije, so
prinesli svoj svet. So prinesli malo spoštovanja do teh krajev, kamor
so prišli, ne veliko.
»Drugost« priseljencev iz južnih republik nekdanje Jugoslavije je v očeh
slovenskih Koprčanov ponazorjena tudi z drugačno mentaliteto in njiho-
vim nasilnim vedenjem, ki ne ustreza »domačim« normam, kar opiše gospa
iz Istre, katere družina je imela gostilno:
[Ob poplavi ljudi »z juga« ob odprtju tovarn v 70. letih:] Ti ljudje so
s seboj prinesli svojo kulturo, ki nam tu ni bila znana. Veliko so pili,
razbijali, se pretepali in dejansko so v lokale prinašali nemir in neza-
dovoljstvo tako močno, da so se domači gostje umikali na račun njih.
Tako so ti dobesedno preplavili mesto. Še posebno, ko je bila plača.
Mi smo imeli tu zraven vhod v Luko in ko je bila plača, se je točno ve-
delo, koliko se pije, in je bila za gostince, za nas, izredno težko delat v
tem obdobju . . . Je bil denar. Ampak delati je bilo izredno težko, ker
so bili ti ljudje . . . Bilo je dosti alkohola, dosti nasilja, pretepov, poli-
cije . . . V tem obdobju, ki ga opisujem, od nekje ’78 pa do ’85, ni bilo
ravno prijetno. [O odhajanju] Predvsem so odhajali okoli leta 1991,
ko je bila pri njih vojna. Takrat jih je kar šlo. Prihajali pa so tudi dru-
gi. Nekateri so se tudi asimilirali, malo bolj umirili, ampak tista leta
je bilo pa hudo.³
Delno nam pripisovanja nasilnosti »drugega« lahko pomaga razumeti
študija Established and Outsiders. Norbert Elias in John L. Scotson (1994)
sta sicer analizirala, zakaj veljajo mladi iz priseljenskih, »outsiderskih« dru-
žin za delinkvente. Kljub temu, da je med njimi le majhen odstotek teh,
ki ne ustrezajo normam obnašanja prvotno naseljenih prebivalcev, so nji-
hova delinkventna dejanja priročna za obrekovanja in potrjevanja »manj-
vrednega« statusa priseljencev nasploh. Za razliko od otrok, ki odraščajo
³ Intervju sta v študijskem letu 2016/2017 opravila Nikita Meden in Boris Meglič v okviru
predmeta Praktikum dediščine na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primor-
skem.
198
Ta prvi slovenski del [prvi slovenski priseljenci] je tisti, ki nas najbolj
spoštuje. [. . .] Saj oni so prišli, ne morejo reči, ›ni vas bilo‹, saj so na-
leteli na nas. In so oni tisti, ki so prišli od zunaj, saj smo mi že bili tu.
[. . .] Potem je prišel drug krog ljudi, ves ta del iz Bosne, iz tiste vojne.
Z vsem spoštovanjem tudi do njih, ampak oni so zasedli to zemljo . . .
Zasedba in . . . So prinesli s sabo, so prinesli seveda svoje tradicije, so
prinesli svoj svet. So prinesli malo spoštovanja do teh krajev, kamor
so prišli, ne veliko.
»Drugost« priseljencev iz južnih republik nekdanje Jugoslavije je v očeh
slovenskih Koprčanov ponazorjena tudi z drugačno mentaliteto in njiho-
vim nasilnim vedenjem, ki ne ustreza »domačim« normam, kar opiše gospa
iz Istre, katere družina je imela gostilno:
[Ob poplavi ljudi »z juga« ob odprtju tovarn v 70. letih:] Ti ljudje so
s seboj prinesli svojo kulturo, ki nam tu ni bila znana. Veliko so pili,
razbijali, se pretepali in dejansko so v lokale prinašali nemir in neza-
dovoljstvo tako močno, da so se domači gostje umikali na račun njih.
Tako so ti dobesedno preplavili mesto. Še posebno, ko je bila plača.
Mi smo imeli tu zraven vhod v Luko in ko je bila plača, se je točno ve-
delo, koliko se pije, in je bila za gostince, za nas, izredno težko delat v
tem obdobju . . . Je bil denar. Ampak delati je bilo izredno težko, ker
so bili ti ljudje . . . Bilo je dosti alkohola, dosti nasilja, pretepov, poli-
cije . . . V tem obdobju, ki ga opisujem, od nekje ’78 pa do ’85, ni bilo
ravno prijetno. [O odhajanju] Predvsem so odhajali okoli leta 1991,
ko je bila pri njih vojna. Takrat jih je kar šlo. Prihajali pa so tudi dru-
gi. Nekateri so se tudi asimilirali, malo bolj umirili, ampak tista leta
je bilo pa hudo.³
Delno nam pripisovanja nasilnosti »drugega« lahko pomaga razumeti
študija Established and Outsiders. Norbert Elias in John L. Scotson (1994)
sta sicer analizirala, zakaj veljajo mladi iz priseljenskih, »outsiderskih« dru-
žin za delinkvente. Kljub temu, da je med njimi le majhen odstotek teh,
ki ne ustrezajo normam obnašanja prvotno naseljenih prebivalcev, so nji-
hova delinkventna dejanja priročna za obrekovanja in potrjevanja »manj-
vrednega« statusa priseljencev nasploh. Za razliko od otrok, ki odraščajo
³ Intervju sta v študijskem letu 2016/2017 opravila Nikita Meden in Boris Meglič v okviru
predmeta Praktikum dediščine na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primor-
skem.
198
