Page 89 - Hrobat Virloget, Katja. 2021. V tišini spomina: "eksodus" in Istra. Koper, Trst: Založba Univerze na Primorskem in Založništvo tržaškega tiska
P. 89
Fluidnost, hibridnost etničnih identifikacij v Istri
s študijami, ki govorijo o fiksnih nacionalnih identifikacijah in ljudeh kot
njihovih ujetnikih.
Redkeje, vendar se opozicijo med meščani : Italijani ter na drugi strani
kmeti : Slovani zazna tudi v obratni smeri večvrednostnih občutkov, ko
so imeli slovenski kmetje iz zaledja mest superioren odnos do t. i. Lahov,
italijanskih meščanov, ki naj bi bili prav zaradi pomanjkanja zemlje veliko
revnejši, tako, recimo, pri Brunu in Ivani iz vasi Manžan:
[Ko prvič slišim besedo Lahi, vprašam, če so to Italijani.]
P: Ja, tako ja, Lahi so bli.
A: Smo bli od zunaj, smo bli ščavi, ne, zemljaki. Tej, ki smo bli veni,
smo bli Ščavi, za njih. Uni so bli pej Lahi.
K: Ma pol se niste lih imeli radi?
A: Ni blo šuva ne, so se gledali postrani tej Lahi in Ščavi, uni so bli
dosti na slabšem kot mi.
K: Zakaj so bli na slabšem?
A: Ma bli so v mizeriji [revščini], mi smo imeli kavo, smo meli olje,
smo meli vino, prase, oni so bli bogi.
K: Aha, zato, ker vi ste imeli tudi bolj velike kmetije?
A: Ja, je blo, je blo vsega, ni blo glada.
P: In oni s Kopra ne, tej Lahi so imeli kmetije od zunaj, so imeli osla,
vušo in voz in so vozili gnoj. V bistvu so imeli te živali tam v Kopru,
pod stopnicami . . . Zjutraj s Kopra v njive, so ga vzeli ven to in to je
blo . . .
A: Ja, so bli bogi, so bli na slabšem ko mi.
Večvrednost Slovencev, opazno v tem govoru, gre verjetno pripisati že
razmeram po drugi svetovni vojni, ko Jugoslovani prevzamejo superioren
odnos do Italijanov (glej v nadaljevanju). Pri prevladujočem identificiranju
italijanstva z višjim položajem, višjo kulturo se postavlja vprašanje, koliko
se je identiteta spreminjala tudi v obratno smer, iz italijanske v jugoslo-
vansko. O spremenljivih identitetah in istrski regionalni identiteti so mi
sicer govorili predvsem ljudje iz družin, kjer so doma govorili slovensko. Pa
vendar je prilagodljivost identitete novemu režimu in gospodarskim raz-
meram razvidna tudi z druge, italijanske strani. Primer tega je družina Lo-
redane iz mešanega zakona slovenske matere s severne Primorske, prise-
ljenke, in italijanskega očeta, domačina. Oba z bratom sta bila vpisana v
87
s študijami, ki govorijo o fiksnih nacionalnih identifikacijah in ljudeh kot
njihovih ujetnikih.
Redkeje, vendar se opozicijo med meščani : Italijani ter na drugi strani
kmeti : Slovani zazna tudi v obratni smeri večvrednostnih občutkov, ko
so imeli slovenski kmetje iz zaledja mest superioren odnos do t. i. Lahov,
italijanskih meščanov, ki naj bi bili prav zaradi pomanjkanja zemlje veliko
revnejši, tako, recimo, pri Brunu in Ivani iz vasi Manžan:
[Ko prvič slišim besedo Lahi, vprašam, če so to Italijani.]
P: Ja, tako ja, Lahi so bli.
A: Smo bli od zunaj, smo bli ščavi, ne, zemljaki. Tej, ki smo bli veni,
smo bli Ščavi, za njih. Uni so bli pej Lahi.
K: Ma pol se niste lih imeli radi?
A: Ni blo šuva ne, so se gledali postrani tej Lahi in Ščavi, uni so bli
dosti na slabšem kot mi.
K: Zakaj so bli na slabšem?
A: Ma bli so v mizeriji [revščini], mi smo imeli kavo, smo meli olje,
smo meli vino, prase, oni so bli bogi.
K: Aha, zato, ker vi ste imeli tudi bolj velike kmetije?
A: Ja, je blo, je blo vsega, ni blo glada.
P: In oni s Kopra ne, tej Lahi so imeli kmetije od zunaj, so imeli osla,
vušo in voz in so vozili gnoj. V bistvu so imeli te živali tam v Kopru,
pod stopnicami . . . Zjutraj s Kopra v njive, so ga vzeli ven to in to je
blo . . .
A: Ja, so bli bogi, so bli na slabšem ko mi.
Večvrednost Slovencev, opazno v tem govoru, gre verjetno pripisati že
razmeram po drugi svetovni vojni, ko Jugoslovani prevzamejo superioren
odnos do Italijanov (glej v nadaljevanju). Pri prevladujočem identificiranju
italijanstva z višjim položajem, višjo kulturo se postavlja vprašanje, koliko
se je identiteta spreminjala tudi v obratno smer, iz italijanske v jugoslo-
vansko. O spremenljivih identitetah in istrski regionalni identiteti so mi
sicer govorili predvsem ljudje iz družin, kjer so doma govorili slovensko. Pa
vendar je prilagodljivost identitete novemu režimu in gospodarskim raz-
meram razvidna tudi z druge, italijanske strani. Primer tega je družina Lo-
redane iz mešanega zakona slovenske matere s severne Primorske, prise-
ljenke, in italijanskega očeta, domačina. Oba z bratom sta bila vpisana v
87
