Page 99 - Hrobat Virloget, Katja. 2021. V tišini spomina: "eksodus" in Istra. Koper, Trst: Založba Univerze na Primorskem in Založništvo tržaškega tiska
P. 99
azlogih za izseljevanje in odnosih oblasti do istrskih Italijanov
Prvomajska povorka v Kopru, 1950 Manifestacija v Kopru, 1953
O tem dekretu, ki je italijansko govorečim otrokom, ki so se znašli iz-
gubljeni sredi nepoznanega slovenskega ali hrvaškega jezikovnega okolja,
povzročil toliko travm priča Vittoria:
Dekret Peruško na Hrvaškem. Vsi otroci s »hrvaškim« priimkom ali ki
je zvenel hrvaško ali slovensko, saj se je enako zgodilo tudi v Sloveniji,
morajo biti v šolah večine. [. . .] Moja sošolka je imela priimek Poretti.
Po mnenju hrvaških šolskih oblasti je bil njen priimek spremenjen iz
Poropat v Poretti pod fašizmom. [O priimku.] Tako so jo etiketirali
za Hrvatico. Prvi del šole je naredila v italijanščini, za drugi del so jo
premestili v hrvaško [. . .]. Je izginila, nismo je več videli, videli smo
jo v hrvaškem razredu. Vedno je jokala. Po šestih mesecih so jo znova
premestili v italijanski razred. Ampak je veliko oseb, otrok, ki se niso
mogli vrniti. Dovolj je bilo, da so imeli priimek na -ič, starši so lahko
naredili ne vem kaj, a se niso mogli vrniti v italijansko šolo. In glejte,
poznam veliko bistrih, inteligentnih otrok, ki so komaj čakali zaklju-
čiti šolo. Medtem ko je obstajal navdih, da si pridobimo izobrazbo,
ker to pa je bila res ena od pridobitev socialne pravičnosti. Končno je
bila izobrazba za vse. Vsi smo lahko končali gimnazijo, srednjo šolo,
skoraj vsi smo lahko šli na univerzo, ker smo imeli veliko možnosti
pomoči, financiranja. In ti otroci so komaj čakali, da končajo. Če so
gorovich (2009); »Estratto dal libro: cap xvii – primum vi vere« (2008); pričevanje tudi
Castelli (2018, 81).
97
Prvomajska povorka v Kopru, 1950 Manifestacija v Kopru, 1953
O tem dekretu, ki je italijansko govorečim otrokom, ki so se znašli iz-
gubljeni sredi nepoznanega slovenskega ali hrvaškega jezikovnega okolja,
povzročil toliko travm priča Vittoria:
Dekret Peruško na Hrvaškem. Vsi otroci s »hrvaškim« priimkom ali ki
je zvenel hrvaško ali slovensko, saj se je enako zgodilo tudi v Sloveniji,
morajo biti v šolah večine. [. . .] Moja sošolka je imela priimek Poretti.
Po mnenju hrvaških šolskih oblasti je bil njen priimek spremenjen iz
Poropat v Poretti pod fašizmom. [O priimku.] Tako so jo etiketirali
za Hrvatico. Prvi del šole je naredila v italijanščini, za drugi del so jo
premestili v hrvaško [. . .]. Je izginila, nismo je več videli, videli smo
jo v hrvaškem razredu. Vedno je jokala. Po šestih mesecih so jo znova
premestili v italijanski razred. Ampak je veliko oseb, otrok, ki se niso
mogli vrniti. Dovolj je bilo, da so imeli priimek na -ič, starši so lahko
naredili ne vem kaj, a se niso mogli vrniti v italijansko šolo. In glejte,
poznam veliko bistrih, inteligentnih otrok, ki so komaj čakali zaklju-
čiti šolo. Medtem ko je obstajal navdih, da si pridobimo izobrazbo,
ker to pa je bila res ena od pridobitev socialne pravičnosti. Končno je
bila izobrazba za vse. Vsi smo lahko končali gimnazijo, srednjo šolo,
skoraj vsi smo lahko šli na univerzo, ker smo imeli veliko možnosti
pomoči, financiranja. In ti otroci so komaj čakali, da končajo. Če so
gorovich (2009); »Estratto dal libro: cap xvii – primum vi vere« (2008); pričevanje tudi
Castelli (2018, 81).
97
