Page 102 - Hrobat Virloget, Katja. 2021. V tišini spomina: "eksodus" in Istra. Koper, Trst: Založba Univerze na Primorskem in Založništvo tržaškega tiska
P. 102
ksodus«: o tistih, ki odhajajo, tistih, ki ostajajo, in tistih, ki prihajajo
pravim, se govori slovensko . . . Nič nisem vedel takrat. Moj oče že na-
slednje jutro me je prijel za roko, me peljal v šolo [italijansko] in čakal
vse do konca šole še kakšen mesec, da me ne bi prestavili več nazaj
na drugo stran [zaradi tega ga je slovenski antifašist opozoril, naj se
raje ne prikaže ven zvečer zaradi nevarnosti].
Pričevanja o premestitvah v slovenske šole so različna. V spominu Vale-
rie z italijanskim priimkom so bili nekateri otroci iz italijanske šole preme-
ščeni v slovensko, in ker niso razumeli ničesar, so jih po enem letu vrnili
nazaj v italijansko šolo.
A, B, C, D, bili so štiri razredi po 35 učencev. Ko smo prišli v tretji ra-
zred, so se zaradi eksodusa počasi izpraznili vsi razredi. Na primer,
prej smo imeli vse te razrede, v četrtek smo ostali samo z enim razre-
dom. [. . .] Vse smo bile v enem. In v tretjem, to je zanimivo, so prišli
v šolo, da tisti, ki imajo slovenski priimek, morajo v slovensko šolo.
[. . .] Ampak tej otroci, ki so končali v slovenski šoli, jih niso mogli
oceniti, ker niso imeli načina, so prišli iz italijanske šole, niso znali
nič, saj do takrat so govorili le italijansko, in potem so jih vrnili nazaj
na koncu leta z istimi ocenami kot v začetku [. . .].
Če je bila tem otrokom omogočena vrnitev v svojo šolo maternega jezika,
pa ni bilo vedno tako. Ista gospa pove o prijatelju, ki je zaradi premestitve
v slovensko šolo in neznanja jezika opustil šolo in si s tem uničil možnosti
za primerno zaposlitev, o čemer so pričali tudi drugi Italijani:
In on je bil postavljen v slovensko šolo in en dan je prav tu rekel:
»Sem šel v slovensko šolo v šesti razred. So zamižali na eno oko, so
me spustili, sem imel ocene, da sem lahko napredoval. Ampak potem
nisem bil dober, sem pustil šolo in sem se šel izučit poklica. Tako so
me uničili v tem primeru.« Ne vem, zakaj pa so bili ti otroci vrnjeni
nazaj.
Nadzor nad izseljevanjem? O nasprotujočem odnosu
jugoslovanske politike
Čeprav je že iz dosedanjih pričevanj videti, da so se istrski Italijani počutili
stisnjene v kot zaradi novega, slabo poznanega slovenskega ali hrvaškega
jezika in zaradi stigmatizacije kot »fašisti«, zgodovinarji ugotavljajo, da ne
obstaja niti en sam pisni vir niti na lokalni, republiški in niti zvezni rav-
ni, ki bi nakazoval namerno »etnično čiščenje« Italijanov v Istri. Kar pa je
100
pravim, se govori slovensko . . . Nič nisem vedel takrat. Moj oče že na-
slednje jutro me je prijel za roko, me peljal v šolo [italijansko] in čakal
vse do konca šole še kakšen mesec, da me ne bi prestavili več nazaj
na drugo stran [zaradi tega ga je slovenski antifašist opozoril, naj se
raje ne prikaže ven zvečer zaradi nevarnosti].
Pričevanja o premestitvah v slovenske šole so različna. V spominu Vale-
rie z italijanskim priimkom so bili nekateri otroci iz italijanske šole preme-
ščeni v slovensko, in ker niso razumeli ničesar, so jih po enem letu vrnili
nazaj v italijansko šolo.
A, B, C, D, bili so štiri razredi po 35 učencev. Ko smo prišli v tretji ra-
zred, so se zaradi eksodusa počasi izpraznili vsi razredi. Na primer,
prej smo imeli vse te razrede, v četrtek smo ostali samo z enim razre-
dom. [. . .] Vse smo bile v enem. In v tretjem, to je zanimivo, so prišli
v šolo, da tisti, ki imajo slovenski priimek, morajo v slovensko šolo.
[. . .] Ampak tej otroci, ki so končali v slovenski šoli, jih niso mogli
oceniti, ker niso imeli načina, so prišli iz italijanske šole, niso znali
nič, saj do takrat so govorili le italijansko, in potem so jih vrnili nazaj
na koncu leta z istimi ocenami kot v začetku [. . .].
Če je bila tem otrokom omogočena vrnitev v svojo šolo maternega jezika,
pa ni bilo vedno tako. Ista gospa pove o prijatelju, ki je zaradi premestitve
v slovensko šolo in neznanja jezika opustil šolo in si s tem uničil možnosti
za primerno zaposlitev, o čemer so pričali tudi drugi Italijani:
In on je bil postavljen v slovensko šolo in en dan je prav tu rekel:
»Sem šel v slovensko šolo v šesti razred. So zamižali na eno oko, so
me spustili, sem imel ocene, da sem lahko napredoval. Ampak potem
nisem bil dober, sem pustil šolo in sem se šel izučit poklica. Tako so
me uničili v tem primeru.« Ne vem, zakaj pa so bili ti otroci vrnjeni
nazaj.
Nadzor nad izseljevanjem? O nasprotujočem odnosu
jugoslovanske politike
Čeprav je že iz dosedanjih pričevanj videti, da so se istrski Italijani počutili
stisnjene v kot zaradi novega, slabo poznanega slovenskega ali hrvaškega
jezika in zaradi stigmatizacije kot »fašisti«, zgodovinarji ugotavljajo, da ne
obstaja niti en sam pisni vir niti na lokalni, republiški in niti zvezni rav-
ni, ki bi nakazoval namerno »etnično čiščenje« Italijanov v Istri. Kar pa je
100
