Page 100 - Petelin, Ana, ur. 2021. Zdravje starostnikov / Health of the Elderly. Zbornik povzetkov z recenzijo / Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 100
avje starostnikov | health of the elderly Krhkost, dobro počutje in pripravljenost za uporabo digitalne
tehnologije v domovih za starejše
Mateja Erce1, Dean Lipovac1,2, Rok Ovsenik3, Michael David Burnard1,2
1 Innorenew CoE, Izola, Slovenija
2 Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič, Koper, Slovenija
3 Dom upokojencev Izola, Izola, Slovenija
Uvod. Staranje prebivalstva prinaša nove izzive kot sta krhkost in osamlje-
nost starejših odraslih. Krhkost napoveduje slabše psihosocialno dobro poču-
tje, osamljeni starejši odrasli pa bodo v prihodnosti verjetneje krhki in šibke-
ga zdravja. Obetavna tehnologija je vse bolj pomembna pri zdravem staranju.
Vendar mnogi starejši odrasli niso pripravljeni uporabljati ali sprejeti digitalne
tehnologije. V okviru projekta Piloti za zdravo in aktivno staranje (PHArA-ON)
2020 smo preučili psihosocialno počutje in krhkost starejših odraslih ter njiho-
vo pripravljenost za uporabo tehnologije v namene zdravja in dobrega počutja,
da bi oblikovali nove in obstoječe tehnološke rešitve.
Metode. Dvainšestdeset oseb brez večjih kognitivnih težav, starih 65 ali več,
iz treh domov starejših občanov je s podporo raziskovalca izpolnilo dvodelni
vprašalnik. Prvi del vprašalnika je preučeval psihosocialno dobro počutje s po-
močjo WHO-5 in UCLA lestvico osamljenosti, krhkost pa z Indeksom krhko-
sti. Drugi del vprašalnika je preučeval pripravljenost za uporabo tehnologije s
prilagojeno različico vprašalnika Ocenjevanja ovir v zdravstvu in predstavitve-
nih video posnetkov izbranih tehnologij.
Rezultati. Vsako od 12 predstavljenih tehnologij bi uporabljalo med 50 % in do
89 % starejših odraslih, vključno z naprednimi tehnologijami kot so senzorji za
pasivno spremljanje (84 %), glasovno aktivirani asistenti (83 %), nosljivi senzor-
ji (npr. Pametne zapestnice; 83 %) in roboti za (socialno) podporo (61 %). Posa-
mezniki z boljšim počutjem so poročali o večji pripravljenosti za uporabo teh-
nologije za spremljanje zdravja (rs = .26, p = 0.04) in o nižjem nezadovoljstvu s
tehnologijo v svoji okolici (rs = -.47, p < 0.001), medtem ko so tisti z višjim za-
znanim nadzorom – zmožnostjo aktivnega posredovanja v okolju – poročali o
nižji pripravljenosti uporabe tehnologije za komunikacijo (rs = -.28, p = 0.03).
Starejši, ki so poročali o večji pripravljenosti za uporabo tehnologije za en na-
men (npr. dostop do zdravstvenih informacij), bi verjetneje uporabljali tehno-
logijo tudi za druge namene (npr. komunikacijo) (rs = .53-.60, vsi p < 0.05).
Pripravljenost za uporabo tehnologije se je razlikovala med domovi starejših
občanov, ne pa tudi med spoloma, stari starejši odrasli pa so bili manj pripra-
vljeni uporabljati tehnologijo kot mlajši starejši odrasli (rs = -.44, p < 0.001).
Razprava in zaključki. Starejši odrasli s slabšim počutjem so manj pripravljeni
uporabljati tehnologijo, čeprav bi ta lahko še posebej koristila njihovemu po-
čutju. Niso pa vsi pozitivni vidiki dobrega počutja povezani z večjo pripravlje-
nostjo za uporabo tehnologije – tisti z občutkom večjega nadzora bodo manj
verjetno uporabljali določene tehnologije (tj. za komunikacijo). To kaže, da je
osebam s slabšim počutjem potrebno tehnologijo predstaviti z drugačnim pri-
stopom in da je potrebno upoštevati določene značilnosti starejših odraslih kot
so psihosocialne potrebe in kontekst.
Ključne besede: aktivno staranje, digitalna tehnologija, psihosocialno dobro
počutje
98
tehnologije v domovih za starejše
Mateja Erce1, Dean Lipovac1,2, Rok Ovsenik3, Michael David Burnard1,2
1 Innorenew CoE, Izola, Slovenija
2 Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič, Koper, Slovenija
3 Dom upokojencev Izola, Izola, Slovenija
Uvod. Staranje prebivalstva prinaša nove izzive kot sta krhkost in osamlje-
nost starejših odraslih. Krhkost napoveduje slabše psihosocialno dobro poču-
tje, osamljeni starejši odrasli pa bodo v prihodnosti verjetneje krhki in šibke-
ga zdravja. Obetavna tehnologija je vse bolj pomembna pri zdravem staranju.
Vendar mnogi starejši odrasli niso pripravljeni uporabljati ali sprejeti digitalne
tehnologije. V okviru projekta Piloti za zdravo in aktivno staranje (PHArA-ON)
2020 smo preučili psihosocialno počutje in krhkost starejših odraslih ter njiho-
vo pripravljenost za uporabo tehnologije v namene zdravja in dobrega počutja,
da bi oblikovali nove in obstoječe tehnološke rešitve.
Metode. Dvainšestdeset oseb brez večjih kognitivnih težav, starih 65 ali več,
iz treh domov starejših občanov je s podporo raziskovalca izpolnilo dvodelni
vprašalnik. Prvi del vprašalnika je preučeval psihosocialno dobro počutje s po-
močjo WHO-5 in UCLA lestvico osamljenosti, krhkost pa z Indeksom krhko-
sti. Drugi del vprašalnika je preučeval pripravljenost za uporabo tehnologije s
prilagojeno različico vprašalnika Ocenjevanja ovir v zdravstvu in predstavitve-
nih video posnetkov izbranih tehnologij.
Rezultati. Vsako od 12 predstavljenih tehnologij bi uporabljalo med 50 % in do
89 % starejših odraslih, vključno z naprednimi tehnologijami kot so senzorji za
pasivno spremljanje (84 %), glasovno aktivirani asistenti (83 %), nosljivi senzor-
ji (npr. Pametne zapestnice; 83 %) in roboti za (socialno) podporo (61 %). Posa-
mezniki z boljšim počutjem so poročali o večji pripravljenosti za uporabo teh-
nologije za spremljanje zdravja (rs = .26, p = 0.04) in o nižjem nezadovoljstvu s
tehnologijo v svoji okolici (rs = -.47, p < 0.001), medtem ko so tisti z višjim za-
znanim nadzorom – zmožnostjo aktivnega posredovanja v okolju – poročali o
nižji pripravljenosti uporabe tehnologije za komunikacijo (rs = -.28, p = 0.03).
Starejši, ki so poročali o večji pripravljenosti za uporabo tehnologije za en na-
men (npr. dostop do zdravstvenih informacij), bi verjetneje uporabljali tehno-
logijo tudi za druge namene (npr. komunikacijo) (rs = .53-.60, vsi p < 0.05).
Pripravljenost za uporabo tehnologije se je razlikovala med domovi starejših
občanov, ne pa tudi med spoloma, stari starejši odrasli pa so bili manj pripra-
vljeni uporabljati tehnologijo kot mlajši starejši odrasli (rs = -.44, p < 0.001).
Razprava in zaključki. Starejši odrasli s slabšim počutjem so manj pripravljeni
uporabljati tehnologijo, čeprav bi ta lahko še posebej koristila njihovemu po-
čutju. Niso pa vsi pozitivni vidiki dobrega počutja povezani z večjo pripravlje-
nostjo za uporabo tehnologije – tisti z občutkom večjega nadzora bodo manj
verjetno uporabljali določene tehnologije (tj. za komunikacijo). To kaže, da je
osebam s slabšim počutjem potrebno tehnologijo predstaviti z drugačnim pri-
stopom in da je potrebno upoštevati določene značilnosti starejših odraslih kot
so psihosocialne potrebe in kontekst.
Ključne besede: aktivno staranje, digitalna tehnologija, psihosocialno dobro
počutje
98
