Page 104 - Petelin, Ana, ur. 2021. Zdravje starostnikov / Health of the Elderly. Zbornik povzetkov z recenzijo / Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 104
avje starostnikov | health of the elderly Duševno zdravje starejših v času pandemije COVID-19
Helena Jeriček Klanšček, Ada Hočevar Grom, Maja Klančič,
Maruša Rehberger, Darja Lavtar
Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija
Uvod. Pandemija COVID-19 močno posega v življenja vseh, tudi starejših, in si-
cer so med pandemijo omejeni socialni stiki, gibanje, otežen je dostop do do-
ločenih storitev. Poleg tega se med pandemijo zmanjšujejo občutki varnosti in
predvidljivosti ter krepijo strahovi, negotovost, tesnoba, pritiski. Namen študi-
je je bil raziskati značilnosti duševnega blagostanja in tveganja za pojav depre-
sivne motnje starejših v času pandemije COVID-19.
Metode. V raziskavi smo uporabili slovenske podatke osmih valov panelne sple-
tne raziskave SI-PANDA, in sicer 1. val: od 4.-6. 12. 2020 (n = 1001); 2. val: od
18. - 21. 12. 2020 (n = 1001); 3. val: od 4. - 5. 1. 2021 (n = 1002); 4. val: od 15. -
17. 1. 2021 (n = 1001); 5. val: od 29. - 30. 1. 2021 (n = 1003); 6. val: od 12. -15.
2. 2021 (n = 1003); 7. val: od 26. 2. -1. 3. 2021 (n = 1000); 8. val: od 12. -15.
3. 2021 (n = 1002). Vzorec je zajel odrasle osebe v starosti od 18 do 74 let. V
vseh osmih valovih smo uporabili lestvico The World Health Organisation–Fi-
ve Well Being Index (WHO-5), ki je kratka samoporočana lestvica trenutnega
duševnega blagostanja in ima tudi primerno veljavnost za presejanje na depre-
sijo. V analizi smo uporabili povprečje za merjenje blagostanja in oblikovali tri
skupine glede na tveganje za duševne težave: skupina s povečanim tveganjem
za depresijo, skupina s povečanim tveganjem za težave v duševnem zdravju in
skupina brez težav v duševnem zdravju. Podatke smo analizirali s programom
SPSS 25, uporabili smo Mantel-Haenszel test za linearni trend in test hi-kva-
drat.
Rezultati. Rezultati kažejo, da se je od 1. do 8. vala (od 4. 12. 2020 do 15. 3.
2021) duševno blagostanje na celotnem vzorcu rahlo izboljšalo (M-H test za
trend, p < 0,001), tako pri moških kot pri ženskah in v vseh starostnih skupinah.
Poleg tega se nakazuje trend zmanjšanja tveganja za pojav depresivne motnje
med prebivalci, ki so stari med 30 in 64 let. Pri starostni skupini od 65 do 74 let
pa tega upada ni bilo opaziti, kar nakazuje, da se tveganje za depresivno motnjo
od 1. do 8. vala v tej starostni skupini ni pomembno spremenilo.
Razprava in zaključek. Na duševno zdravje in duševne težave vplivajo raznoliki
dejavniki, ki so verjetno različni tudi med starostnimi skupinami. Tuje raziskave
nakazujejo, da se je v času pandemije povečal pojav duševnih težav in motenj,
medtem ko so izsledki o spremembah v duševnem blagostanju manj enotni–
vnekaterih okoljih sprememb pred in med pandemijo namreč niso zaznali. Na-
ša raziskava je bila prvič izvedena v času pandemije, zato primerjave s stanjem
pred pandemijo niso mogoče. Potrebne bi bile dodatne raziskave na posame-
znih starostnih skupinah, tudi na starejši, ki bi pojasnile dejavnike za duševne
motnje in duševno blagostanje v času pandemije.
Ključne besede: duševno blagostanje, duševne motnje, starejši, WHO-5

102
   99   100   101   102   103   104   105   106   107   108   109