Page 9 - Napoteni delavci med regulativo in prakso
P. 9
1 Uvod
Napoteni delavec je oseba, ki je zaposlena v eni državi in je začasno na-
potena v drugo, v kateri dela za svoje podjetje/organizacijo. Tipičen pri-
mer napotovanja predstavlja podjetje, ki kot ponudnik storitev pridobi
posel v drugi državi. Z namenom izvedbe tega posla podjetje svoje za-
poslene napoti na delo v to drugo državo. Po izvedbi (zaključku) tega
posla, kar lahko pomeni nekaj dni, mesecev, včasih leto, se zaposleni
vrnejo v državo, v kateri »običajno« opravljajo delo.
V Evropski uniji (eu) sodi področje napotovanja delavcev v širši kon-
tekst ene izmed štirih temeljnih svoboščin notranjega trga – pravice do
svobodnega opravljanja storitev. Čezmejno opravljanje storitev je po-
dročje, kjer se srečujejo različni interesi mnogih skupin akterjev – napo-
tenih delavcev, delodajalcev (ponudnikov storitev), ki napotujejo svoje
zaposlene v druge države članice, podjetij v teh državah, ki uporabljajo
storitve, izvedene z napotenimi delavci, ostalih podjetij na nacionalnem
trgu, domačih delavcev ter nenazadnje tudi držav članic eu.
Odnos držav do delavcev in podjetij, ki prihajajo iz drugih držav, je
vedno izraz ekonomske politike vsake države, ki se med drugim odraža
tudi v njeni zakonodaji. V eu sta svoboda opravljanja storitev in v tem
okviru tudi status napotenih delavcev določena v številnih uredbah in
direktivah eu kakor tudi v nacionalnih predpisih vsake posamične dr-
žave članice.
Namen te monografije je predstaviti zakonodajo s področja napoto-
vanja delavcev v Slovenijo in iz Slovenije ter njeno izvajanje v praksi. V
njej analizo relevantnih evropskih in nacionalnih pravnih aktov nadgra-
jujemo z ugotovitvami o razkoraku med obstoječo regulativo in prakso.
Zakonodaja, ki jo morajo delodajalci upoštevati pri napotitvah delav-
cev, je namreč zelo kompleksna, saj obsega tako evropsko zakonodajo
kakor tudi nacionalne predpise, hkrati pa vključuje zelo različne vse-
bine, kamor sodijo predvsem tiste s področja delovnega prava in prava
socialne varnosti. Dodaten izziv predstavlja še to, da morajo delodajalci
pri uresničevanju svojih obveznosti do delavcev upoštevati nacionalne
9
Napoteni delavec je oseba, ki je zaposlena v eni državi in je začasno na-
potena v drugo, v kateri dela za svoje podjetje/organizacijo. Tipičen pri-
mer napotovanja predstavlja podjetje, ki kot ponudnik storitev pridobi
posel v drugi državi. Z namenom izvedbe tega posla podjetje svoje za-
poslene napoti na delo v to drugo državo. Po izvedbi (zaključku) tega
posla, kar lahko pomeni nekaj dni, mesecev, včasih leto, se zaposleni
vrnejo v državo, v kateri »običajno« opravljajo delo.
V Evropski uniji (eu) sodi področje napotovanja delavcev v širši kon-
tekst ene izmed štirih temeljnih svoboščin notranjega trga – pravice do
svobodnega opravljanja storitev. Čezmejno opravljanje storitev je po-
dročje, kjer se srečujejo različni interesi mnogih skupin akterjev – napo-
tenih delavcev, delodajalcev (ponudnikov storitev), ki napotujejo svoje
zaposlene v druge države članice, podjetij v teh državah, ki uporabljajo
storitve, izvedene z napotenimi delavci, ostalih podjetij na nacionalnem
trgu, domačih delavcev ter nenazadnje tudi držav članic eu.
Odnos držav do delavcev in podjetij, ki prihajajo iz drugih držav, je
vedno izraz ekonomske politike vsake države, ki se med drugim odraža
tudi v njeni zakonodaji. V eu sta svoboda opravljanja storitev in v tem
okviru tudi status napotenih delavcev določena v številnih uredbah in
direktivah eu kakor tudi v nacionalnih predpisih vsake posamične dr-
žave članice.
Namen te monografije je predstaviti zakonodajo s področja napoto-
vanja delavcev v Slovenijo in iz Slovenije ter njeno izvajanje v praksi. V
njej analizo relevantnih evropskih in nacionalnih pravnih aktov nadgra-
jujemo z ugotovitvami o razkoraku med obstoječo regulativo in prakso.
Zakonodaja, ki jo morajo delodajalci upoštevati pri napotitvah delav-
cev, je namreč zelo kompleksna, saj obsega tako evropsko zakonodajo
kakor tudi nacionalne predpise, hkrati pa vključuje zelo različne vse-
bine, kamor sodijo predvsem tiste s področja delovnega prava in prava
socialne varnosti. Dodaten izziv predstavlja še to, da morajo delodajalci
pri uresničevanju svojih obveznosti do delavcev upoštevati nacionalne
9
