Page 14 - Napoteni delavci med regulativo in prakso
P. 14
2 Pomen in problematika napotovanja delavcev
nju Direktiva 96/71/e s) (1997). Omenjena direktiva določa, da morajo
podjetja delavcem, ki jih napotijo na delo v drugo državo članico, za-
gotoviti minimalne pogoje in pravice v skladu s predpisi države, kjer se
delo opravlja. Med navedene minimalne pogoje spadajo predvsem pra-
vila glede delovnega časa, počitka, plačila za delo, varnosti in zdravja pri
delu, enakega obravnavanja ter nediskriminacije pri delu.
Z namenom odprave nekaterih pomanjkljivosti pri izvajanju Direk-
tive 96/71/es je bila leta 2014 sprejeta izvedbena² Direktiva 2014/67/eu
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Di-
rektive 96/71/e s o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja sto-
ritev in spremembi Uredbe (e u) št. 1024/2012 o upravnem sodelova-
nju prek informacijskega sistema za notranji trg (v nadaljevanju Direk-
tiva 2014/67/e u) (2014). Zaradi v praksi neustrezne uporabe skupnih
pravil s strani držav članic tudi po sprejemu izvedbene direktive je bila
leta 2018 sprejeta še Direktiva (e u) 2018/957 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 28. junija 2018 o spremembi Direktive 96/71/e s o napo-
titvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (v nadaljevanju Di-
rektiva 2018/957) (2018), ki revidira določbe Direktive 96/71/e s. Eden
ključnih ciljev direktive je v vzpostavitvi enotnih pravil glede plačila za
opravljeno delo napotenih delavcev. Plačilo za delo napotenih delavcev
naj bo takšno, kot velja za lokalne delavce v skladu z zakonodajo in s
splošno veljavnimi kolektivnimi pogodbami na ravni države napotitve.
Pomemben cilj je tudi časovno omejevanje dolgotrajnih obdobij napoti-
tev na največ 18 mesecev.³
S pravnega vidika je pri analizi regulatornega okolja pri napotenih
delavcih treba omeniti še Uredbo (e s) št. 883/2004 Evropskega parla-
menta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne
varnosti (v nadaljevanju Uredba 883/2004), ki podrobno določa način
in obseg pridobljenih pravic napotenih delavcev, ki so jih države članice
e u dolžne upoštevati ne glede na državljanstvo oseb, za katere bi se
lahko zaradi narave njihovega dela uporabila zakonodaja različnih dr-
žav članic.
Povezovanje (koordinacija) sistemov socialne varnosti ima v e u
dolgo zgodovino.⁴ Ker sta svoboda gibanja delavcev in povezovanje sis-
² Evropske direktive in uredbe, ki so sprejete zaradi izvrševanja neke predhodne direktive
ali uredbe, označimo (poimenujemo) tudi kot »izvedbene«.
³ Namen in cilji Direktive 2018/957 so povzeti po njenih uvodnih določbah.
⁴ Podrobneje gl. v Jorens (2010); Fuchs in Cornelissen (2015); Strban in Bagari (2019).
14
nju Direktiva 96/71/e s) (1997). Omenjena direktiva določa, da morajo
podjetja delavcem, ki jih napotijo na delo v drugo državo članico, za-
gotoviti minimalne pogoje in pravice v skladu s predpisi države, kjer se
delo opravlja. Med navedene minimalne pogoje spadajo predvsem pra-
vila glede delovnega časa, počitka, plačila za delo, varnosti in zdravja pri
delu, enakega obravnavanja ter nediskriminacije pri delu.
Z namenom odprave nekaterih pomanjkljivosti pri izvajanju Direk-
tive 96/71/es je bila leta 2014 sprejeta izvedbena² Direktiva 2014/67/eu
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Di-
rektive 96/71/e s o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja sto-
ritev in spremembi Uredbe (e u) št. 1024/2012 o upravnem sodelova-
nju prek informacijskega sistema za notranji trg (v nadaljevanju Direk-
tiva 2014/67/e u) (2014). Zaradi v praksi neustrezne uporabe skupnih
pravil s strani držav članic tudi po sprejemu izvedbene direktive je bila
leta 2018 sprejeta še Direktiva (e u) 2018/957 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 28. junija 2018 o spremembi Direktive 96/71/e s o napo-
titvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (v nadaljevanju Di-
rektiva 2018/957) (2018), ki revidira določbe Direktive 96/71/e s. Eden
ključnih ciljev direktive je v vzpostavitvi enotnih pravil glede plačila za
opravljeno delo napotenih delavcev. Plačilo za delo napotenih delavcev
naj bo takšno, kot velja za lokalne delavce v skladu z zakonodajo in s
splošno veljavnimi kolektivnimi pogodbami na ravni države napotitve.
Pomemben cilj je tudi časovno omejevanje dolgotrajnih obdobij napoti-
tev na največ 18 mesecev.³
S pravnega vidika je pri analizi regulatornega okolja pri napotenih
delavcih treba omeniti še Uredbo (e s) št. 883/2004 Evropskega parla-
menta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne
varnosti (v nadaljevanju Uredba 883/2004), ki podrobno določa način
in obseg pridobljenih pravic napotenih delavcev, ki so jih države članice
e u dolžne upoštevati ne glede na državljanstvo oseb, za katere bi se
lahko zaradi narave njihovega dela uporabila zakonodaja različnih dr-
žav članic.
Povezovanje (koordinacija) sistemov socialne varnosti ima v e u
dolgo zgodovino.⁴ Ker sta svoboda gibanja delavcev in povezovanje sis-
² Evropske direktive in uredbe, ki so sprejete zaradi izvrševanja neke predhodne direktive
ali uredbe, označimo (poimenujemo) tudi kot »izvedbene«.
³ Namen in cilji Direktive 2018/957 so povzeti po njenih uvodnih določbah.
⁴ Podrobneje gl. v Jorens (2010); Fuchs in Cornelissen (2015); Strban in Bagari (2019).
14
