Page 10 - Napoteni delavci med regulativo in prakso
P. 10
1 Uvod
zakonodaje tudi glede na to, kaj je za delavca ugodnejše. V številnih pri-
merih je resnično težko ugotoviti pravice napotenega delavca in obve-
znosti njegovega delodajalca, zlasti če gre za večkratne napotitve in v
različne države v kratkem časovnem obdobju. Za razliko od obstoječih
del na tem področju se torej v pričujoči monografiji osredotočamo na
vrzel med predpisanimi postopki in praksami oziroma izkušnjami pri
uveljavljanju predpisov v procesu napotovanja v Sloveniji.
Pričujoča monografija je rezultat dveletnega raziskovanja pravnih in
dejanskih vidikov napotovanja, ki je temeljilo na pristopu mešanih me-
tod. V prvem delu raziskovalnega procesa smo se osredotočili na ana-
lizo ključnih nacionalnih in evropskih predpisov s področja napotovanja
delavcev oziroma čezmejnega izvajanja storitev, na pregled relevantne
strokovne literature in na analizo sekundarnih podatkov o obsegu na-
potovanja, ki smo jih pridobili od pristojnih državnih organov in drugih
institucij oziroma iz predhodno opravljenih raziskav s področja napo-
tovanja delavcev. V drugem delu raziskovalnega procesa smo primarne
podatke zbrali s polstrukturiranimi intervjuji z glavnimi deležniki v
procesu napotovanja. Od maja do decembra 2020 je bilo opravljenih
skupno 15 polstrukturiranih intervjujev s ciljem seznaniti se s pogledi
vseh strani institucionalnega odnosa v praksah napotitve: delodajalcev,
predstavnikov državnih organov in napotenih delavcev.¹ Čeprav so in-
tervjuvanci, ki so sodelovali v naši raziskavi, prihajali iz različnih sektor-
jev, se raziskovalne ugotovitve najpogosteje nanašajo na gradbeništvo,
kar je bilo pričakovano, saj je največ napotitev prav v tem sektorju.
Vsebina monografije je organizirana tako, da bralcu v prvem po-
glavju na kratko predstavimo pojem napotovanje in pomen napoto-
vanja, hkrati napotovanje umestimo v širši polemični kontekst, ki se
pogosto nanaša na standarde dela v Evropski uniji.
Napotovanje delavcev iz Slovenije in v Slovenijo v naslednjem po-
glavju prikazujemo skozi trg dela. Najprej naštejemo kazalnike socialno-
ekonomskega položaja v Sloveniji ter orišemo migracijske tokove, ki so
¹ Nekateri raziskovalni rezultati, predstavljeni v monografiji, so bili pridobljeni v okviru
projekta p o w-Bridge (Premostitev razkoraka med zakonodajo in prakso pri napoti-
tvah delavcev: angl. Bridging the gap between legislation and practice in the posting
of workers), v katerem je sodelovalo osem evropskih držav (Avstrija, Slovenija, Italija,
Slovaška, Madžarska, Poljska, Srbija in Severna Makedonija). Projekt je prejel finančno
podporo Programa eu za zaposlovanje in socialne inovacije (ea s i) (2014–2020). Pote-
kal je v letih 2020 in 2021, vodilna ustanova je bila Evropski center za socialno politiko
in raziskovanje (Avstrija), Univerza na Primorskem je sodelovala kot partnerica.
10
zakonodaje tudi glede na to, kaj je za delavca ugodnejše. V številnih pri-
merih je resnično težko ugotoviti pravice napotenega delavca in obve-
znosti njegovega delodajalca, zlasti če gre za večkratne napotitve in v
različne države v kratkem časovnem obdobju. Za razliko od obstoječih
del na tem področju se torej v pričujoči monografiji osredotočamo na
vrzel med predpisanimi postopki in praksami oziroma izkušnjami pri
uveljavljanju predpisov v procesu napotovanja v Sloveniji.
Pričujoča monografija je rezultat dveletnega raziskovanja pravnih in
dejanskih vidikov napotovanja, ki je temeljilo na pristopu mešanih me-
tod. V prvem delu raziskovalnega procesa smo se osredotočili na ana-
lizo ključnih nacionalnih in evropskih predpisov s področja napotovanja
delavcev oziroma čezmejnega izvajanja storitev, na pregled relevantne
strokovne literature in na analizo sekundarnih podatkov o obsegu na-
potovanja, ki smo jih pridobili od pristojnih državnih organov in drugih
institucij oziroma iz predhodno opravljenih raziskav s področja napo-
tovanja delavcev. V drugem delu raziskovalnega procesa smo primarne
podatke zbrali s polstrukturiranimi intervjuji z glavnimi deležniki v
procesu napotovanja. Od maja do decembra 2020 je bilo opravljenih
skupno 15 polstrukturiranih intervjujev s ciljem seznaniti se s pogledi
vseh strani institucionalnega odnosa v praksah napotitve: delodajalcev,
predstavnikov državnih organov in napotenih delavcev.¹ Čeprav so in-
tervjuvanci, ki so sodelovali v naši raziskavi, prihajali iz različnih sektor-
jev, se raziskovalne ugotovitve najpogosteje nanašajo na gradbeništvo,
kar je bilo pričakovano, saj je največ napotitev prav v tem sektorju.
Vsebina monografije je organizirana tako, da bralcu v prvem po-
glavju na kratko predstavimo pojem napotovanje in pomen napoto-
vanja, hkrati napotovanje umestimo v širši polemični kontekst, ki se
pogosto nanaša na standarde dela v Evropski uniji.
Napotovanje delavcev iz Slovenije in v Slovenijo v naslednjem po-
glavju prikazujemo skozi trg dela. Najprej naštejemo kazalnike socialno-
ekonomskega položaja v Sloveniji ter orišemo migracijske tokove, ki so
¹ Nekateri raziskovalni rezultati, predstavljeni v monografiji, so bili pridobljeni v okviru
projekta p o w-Bridge (Premostitev razkoraka med zakonodajo in prakso pri napoti-
tvah delavcev: angl. Bridging the gap between legislation and practice in the posting
of workers), v katerem je sodelovalo osem evropskih držav (Avstrija, Slovenija, Italija,
Slovaška, Madžarska, Poljska, Srbija in Severna Makedonija). Projekt je prejel finančno
podporo Programa eu za zaposlovanje in socialne inovacije (ea s i) (2014–2020). Pote-
kal je v letih 2020 in 2021, vodilna ustanova je bila Evropski center za socialno politiko
in raziskovanje (Avstrija), Univerza na Primorskem je sodelovala kot partnerica.
10
