Page 11 - Napoteni delavci med regulativo in prakso
P. 11
Uvod 1
pomembni za razumevanje trendov napotovanja delavcev. V nadaljeva-
nju se podrobneje posvetimo številčnemu prikazu obsega napotovanja,
ki kaže naraščanje števila napotenih delavcev, in razčlenimo napoto-
vanje glede na gospodarske panoge. Trenda napotovanja delavcev iz
Slovenije pandemija bolezni covid-19 ni obrnila navzdol, kot s pomočjo
najnovejših dosegljivih podatkov ugotavljamo na koncu poglavja.
Prikazu in razlagi evropske ter slovenske zakonodaje s področja na-
potovanja je namenjeno obsežno tretje poglavje, v katerem najprej
predstavimo pravila, ki urejajo kolizijo med različnimi pravnimi režimi,
ter pravila, ki urejajo delovnopravne vidike napotitev ter v povezavi s
tem tudi pravila o koordinaciji sistemov socialne varnosti. V praksi se
namreč ob napotovanju delavcev lahko primeri, da za isto osebo v istem
časovnem obdobju velja zakonodaja več držav.
V četrtem poglavju z naslovom »Napotovanje v praksi« najprej sicer
shematsko prikažemo postopek napotovanja delavcev v in iz Slovenije,
poglavje pa je namenjeno predvsem predstavitvi rezultatov raziskave, ki
smo jo izvedli leta 2020. Ti osvetljujejo napotovanje z različnih zornih
kotov – z vidika pristojnih institucij, z vidika delodajalcev in njihovih
predstavnikov ter z vidika delojemalskih organizacij. Predstavljene ugo-
tovitve se v glavnem nanašajo na napotovanje iz Slovenije, saj Slovenija
sodi med tiste države Evropske unije, ki največ napotujejo, hkrati pa je
napotitev vanjo relativno malo. Ugotovitve so predstavljene v tematsko
organiziranih sklopih tako, da se osredotočamo na izzive, ki jih napoto-
vanje predstavlja za različne deležnike: delodajalce, napotene delavce in
pristojne institucije.
Monografijo zaključujemo z ugotovitvami o razkoraku med zakono-
dajo in prakso pri napotovanju delavcev v in iz Slovenije ter s priporočili
za zakonodajno in institucionalno urejanje tega področja v bodoče tako
na ravni eu kot tudi na nacionalni ravni.
11
pomembni za razumevanje trendov napotovanja delavcev. V nadaljeva-
nju se podrobneje posvetimo številčnemu prikazu obsega napotovanja,
ki kaže naraščanje števila napotenih delavcev, in razčlenimo napoto-
vanje glede na gospodarske panoge. Trenda napotovanja delavcev iz
Slovenije pandemija bolezni covid-19 ni obrnila navzdol, kot s pomočjo
najnovejših dosegljivih podatkov ugotavljamo na koncu poglavja.
Prikazu in razlagi evropske ter slovenske zakonodaje s področja na-
potovanja je namenjeno obsežno tretje poglavje, v katerem najprej
predstavimo pravila, ki urejajo kolizijo med različnimi pravnimi režimi,
ter pravila, ki urejajo delovnopravne vidike napotitev ter v povezavi s
tem tudi pravila o koordinaciji sistemov socialne varnosti. V praksi se
namreč ob napotovanju delavcev lahko primeri, da za isto osebo v istem
časovnem obdobju velja zakonodaja več držav.
V četrtem poglavju z naslovom »Napotovanje v praksi« najprej sicer
shematsko prikažemo postopek napotovanja delavcev v in iz Slovenije,
poglavje pa je namenjeno predvsem predstavitvi rezultatov raziskave, ki
smo jo izvedli leta 2020. Ti osvetljujejo napotovanje z različnih zornih
kotov – z vidika pristojnih institucij, z vidika delodajalcev in njihovih
predstavnikov ter z vidika delojemalskih organizacij. Predstavljene ugo-
tovitve se v glavnem nanašajo na napotovanje iz Slovenije, saj Slovenija
sodi med tiste države Evropske unije, ki največ napotujejo, hkrati pa je
napotitev vanjo relativno malo. Ugotovitve so predstavljene v tematsko
organiziranih sklopih tako, da se osredotočamo na izzive, ki jih napoto-
vanje predstavlja za različne deležnike: delodajalce, napotene delavce in
pristojne institucije.
Monografijo zaključujemo z ugotovitvami o razkoraku med zakono-
dajo in prakso pri napotovanju delavcev v in iz Slovenije ter s priporočili
za zakonodajno in institucionalno urejanje tega področja v bodoče tako
na ravni eu kot tudi na nacionalni ravni.
11
