Page 136 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 136
poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1
Daublebsky je kmalu spoznal tudi imperializem Avstro-Ogrske. Toda
med dvema imperializmoma, med katerima se je znašla »njegova« mor-
narica, mu je avstro-ogrski pomenil manjše zlo. In to manjše zlo je bilo
treba, po njegovem, ubraniti pred večjim. Za to si je prizadeval ves čas po-
veljevanja mornarici.
Zanimivo je videti, kakšna je bila rekrutacija kadra z našega cestne-
ga križa. V tem času se je na vojnopomorski akademiji šolalo 65 gojen-
cev iz krajev ob naših magistralnih cestah. Od tega jih je šolanje končalo
48, medtem ko za ostalih 17 nimamo zanesljivih virov.149 Verjetno so ne-
kateri opustili šolanje, drugi pa so si poiskali civilne službe. Tak je pri-
mer Delago Antona iz Maribora, ki ga po opravljenem kadetskem stažu
srečamo v trgovski mornarici v Trstu.150 Daublebsky je sprejel tudi več-
je število aspirantov. Iz krajev ob križu jih je bilo najmanj 20. Enajstim
je uspelo opraviti vse skušnje. Torej lahko rečemo, da so iz krajev ob slo-
venskem cestnem križu prišli v tem času povprečno po trije formirani
oficirji na leto, kar pomeni 8 % do 10 % letnega oficirskega prirastka. Za
vse slovenske dežele je bilo izračunano, da je ta odstotek znašal od 12
% do 15 % vsega v posameznih letih formiranega kadra. Na prvi pogled
malo, vendar v primerjavi s prebivalstvom od enkrat do enainpolkrat več,
kot bi bilo treba. Med omenjenimi 59 oficirji srečamo pet kasnejših kon-
traadmiralov: Otto Balzar iz Ljubljane je napredoval leta 1917,151 Henrik
Zajc-Treffen iz Celja,152 Benno Milenkovič iz Konjic in Pavel Pahner iz
Maribora153 so napredovali leta 1919; Metod Ciril Koch iz Kranja je na-
predoval 2. novembra 1918, ko ga je narodno viječe v Zagrebu imeno-
valo za prvega komandanta jugoslovanske vojne mornarice.154 Če stop-
njo komodorja do določene meje enačimo s kontraadmiralom, moramo
prišteti Miroslava Grunda iz Dobrne in Antona Dolenca z Orehka pri
Postojni.155 Sledi sedem kapetanov bojne ladje, 2 kapetana fregate in 11
149 Prim. Grundbuch der K.u.K. Marine Akademie in Fiume 1872–1882, 1881, 1883–
1901 [letni seznami gojencev], [Neidentificiran vir, morda ÖStA, KA, op. ur.].
150 Annuario marittimo 1884–1886 [v seznamih osebja].
151 Marine-Almanach 1918, 639.
152 ÖStA, KA, »Qualificationslisten der K. u. k. Kriegsmarine Offiziere und Beamte
217/5254 in 149/3581.«
153 Bayer von Bayersburg 1959, 48.
154 Prim. Informator Splošne plovbe slavnostna številka 1969 [Neidentificiran vir,
Pahor 1968, Kontraadmiral Metod Ciril Koch, Informator splošne plovbe, 1968, 1-2,
str. 24, zdaj glej tu, 2. knjiga M. Pahor, Zbrana dela, poglavje o Kochu, op. ur.] in
Puna je Pula. Passim [verjetno M. Balota, Puna je Pula, 1954, op. ur.].
155 Nagrobna plošča na pokopališču v Dobrni.
136
Daublebsky je kmalu spoznal tudi imperializem Avstro-Ogrske. Toda
med dvema imperializmoma, med katerima se je znašla »njegova« mor-
narica, mu je avstro-ogrski pomenil manjše zlo. In to manjše zlo je bilo
treba, po njegovem, ubraniti pred večjim. Za to si je prizadeval ves čas po-
veljevanja mornarici.
Zanimivo je videti, kakšna je bila rekrutacija kadra z našega cestne-
ga križa. V tem času se je na vojnopomorski akademiji šolalo 65 gojen-
cev iz krajev ob naših magistralnih cestah. Od tega jih je šolanje končalo
48, medtem ko za ostalih 17 nimamo zanesljivih virov.149 Verjetno so ne-
kateri opustili šolanje, drugi pa so si poiskali civilne službe. Tak je pri-
mer Delago Antona iz Maribora, ki ga po opravljenem kadetskem stažu
srečamo v trgovski mornarici v Trstu.150 Daublebsky je sprejel tudi več-
je število aspirantov. Iz krajev ob križu jih je bilo najmanj 20. Enajstim
je uspelo opraviti vse skušnje. Torej lahko rečemo, da so iz krajev ob slo-
venskem cestnem križu prišli v tem času povprečno po trije formirani
oficirji na leto, kar pomeni 8 % do 10 % letnega oficirskega prirastka. Za
vse slovenske dežele je bilo izračunano, da je ta odstotek znašal od 12
% do 15 % vsega v posameznih letih formiranega kadra. Na prvi pogled
malo, vendar v primerjavi s prebivalstvom od enkrat do enainpolkrat več,
kot bi bilo treba. Med omenjenimi 59 oficirji srečamo pet kasnejših kon-
traadmiralov: Otto Balzar iz Ljubljane je napredoval leta 1917,151 Henrik
Zajc-Treffen iz Celja,152 Benno Milenkovič iz Konjic in Pavel Pahner iz
Maribora153 so napredovali leta 1919; Metod Ciril Koch iz Kranja je na-
predoval 2. novembra 1918, ko ga je narodno viječe v Zagrebu imeno-
valo za prvega komandanta jugoslovanske vojne mornarice.154 Če stop-
njo komodorja do določene meje enačimo s kontraadmiralom, moramo
prišteti Miroslava Grunda iz Dobrne in Antona Dolenca z Orehka pri
Postojni.155 Sledi sedem kapetanov bojne ladje, 2 kapetana fregate in 11
149 Prim. Grundbuch der K.u.K. Marine Akademie in Fiume 1872–1882, 1881, 1883–
1901 [letni seznami gojencev], [Neidentificiran vir, morda ÖStA, KA, op. ur.].
150 Annuario marittimo 1884–1886 [v seznamih osebja].
151 Marine-Almanach 1918, 639.
152 ÖStA, KA, »Qualificationslisten der K. u. k. Kriegsmarine Offiziere und Beamte
217/5254 in 149/3581.«
153 Bayer von Bayersburg 1959, 48.
154 Prim. Informator Splošne plovbe slavnostna številka 1969 [Neidentificiran vir,
Pahor 1968, Kontraadmiral Metod Ciril Koch, Informator splošne plovbe, 1968, 1-2,
str. 24, zdaj glej tu, 2. knjiga M. Pahor, Zbrana dela, poglavje o Kochu, op. ur.] in
Puna je Pula. Passim [verjetno M. Balota, Puna je Pula, 1954, op. ur.].
155 Nagrobna plošča na pokopališču v Dobrni.
136
