Page 232 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 232
ina Volk, Marac Cotič in Andreja Istenič Starčič
Kot smo videli iz slike 2, ki prikazuje, kaj učenci radi počnejo na računal-
niku, moramo pouk do neke mere prilagoditi temu, da se bodo učenci imeli
priložnost učiti preko aplikacij, ki so podobne igram ter združujejo vidno, slu-
šno, taktilno in pisalno/bralno komponento. Na ta način bomo zadovoljili po-
trebe večine učencev sodobnega časa, ki se ne učijo enako, kot so se učenci
pred invazijo napredne tehnologije. Raziskave kažejo, da so učenci veliko bolj
motivirani za učenje, če se učijo s pomočjo aplikacij na tabličnih računalnikih
(Volk idr. 2017; Gačnik idr. 2017), kot če se učijo na tradicionalen šolski način.
IKT ni vezana na čas ali prostor. Z digitalnimi mediji lahko preoblikujemo učna
okolja, saj omogočajo povezovanje in dostop ob vsakem času in kjerkoli, to
pa obenem pomaga vzpostavljati povezave v sicer razdrobljenih svetovih in
povezovati izkušnje mladih ljudi v šolah ter zunaj njih. S tehnologijo učenci
postajajo aktivnejši pri oblikovanju lastnega učenja in učnih okolij (Dumont
in Istance 2013).
Zaključek
Naša analiza stanja uporabe računalnika med osemletniki kaže, da otroci
dnevno uporabljajo računalnik in ostalo digitalno tehnologijo v prostem
času. Potrebno bi bilo izobraziti učitelje o tem, kako naj učence, ki z vsakim
letom več časa preživijo pred različnimi zasloni, usmerijo v vsebine, ki jim ne
bodo le zapolnile prostega časa, ampak bodo tudi izobraževalne in vzgojne,
hkrati pa jim bodo nudile izmenjavo mnenj, stališč ipd. med vrstniki in učitelji.
Integracija tehnologije v poučevanje in učenje mora pomeniti krepitev, raz-
širjanje, obogatitev in izboljšavo učnega procesa, sicer ni smiselna (Hamilton
2007). Prednosti učenja s pomočjo tehnologije Siemens (2005) vidi kot razno-
vrstnost (široka paleta mnenj in znanj), samostojnost pri načinu pridobivanju
znanja, interaktivnost in odprtost ter prilagajanje učenja posamezniku. Vklju-
čevanje IKT v poučevanje in učenje pomeni izboljšanje dostopa do digitalnih
virov, poveča kakovost pouka in pripravi učence na delovanje v modernem
svetu (Mouza 2008). Učitelj lahko s pomočjo različnih tehnologij ustvari oko-
lja, ki simulirajo pristne življenjske primere ali probleme, s pomočjo katerih
se učenci učijo akademskega znanja v realnih situacijah (Wells in Lewis 2006
v Mouza 2008).
Današnji učenci imajo dostop do velike količine informacij iz realnega in
digitalnega sveta (Hwang in Wu 2014) ter se lahko marsikaj naučijo sami, po-
trebujejo pa učitelja, ki je naklonjen učenju s tehnologijo in ki jih bo pri ta-
kšnem načinu učenja sposoben usmerjati, saj sama navzočnost tehnologije
še ne jamči, da jo bodo učenci s pridom uporabljali pri lastnem učenju (Du-
mont in Istance 2013).
232
Kot smo videli iz slike 2, ki prikazuje, kaj učenci radi počnejo na računal-
niku, moramo pouk do neke mere prilagoditi temu, da se bodo učenci imeli
priložnost učiti preko aplikacij, ki so podobne igram ter združujejo vidno, slu-
šno, taktilno in pisalno/bralno komponento. Na ta način bomo zadovoljili po-
trebe večine učencev sodobnega časa, ki se ne učijo enako, kot so se učenci
pred invazijo napredne tehnologije. Raziskave kažejo, da so učenci veliko bolj
motivirani za učenje, če se učijo s pomočjo aplikacij na tabličnih računalnikih
(Volk idr. 2017; Gačnik idr. 2017), kot če se učijo na tradicionalen šolski način.
IKT ni vezana na čas ali prostor. Z digitalnimi mediji lahko preoblikujemo učna
okolja, saj omogočajo povezovanje in dostop ob vsakem času in kjerkoli, to
pa obenem pomaga vzpostavljati povezave v sicer razdrobljenih svetovih in
povezovati izkušnje mladih ljudi v šolah ter zunaj njih. S tehnologijo učenci
postajajo aktivnejši pri oblikovanju lastnega učenja in učnih okolij (Dumont
in Istance 2013).
Zaključek
Naša analiza stanja uporabe računalnika med osemletniki kaže, da otroci
dnevno uporabljajo računalnik in ostalo digitalno tehnologijo v prostem
času. Potrebno bi bilo izobraziti učitelje o tem, kako naj učence, ki z vsakim
letom več časa preživijo pred različnimi zasloni, usmerijo v vsebine, ki jim ne
bodo le zapolnile prostega časa, ampak bodo tudi izobraževalne in vzgojne,
hkrati pa jim bodo nudile izmenjavo mnenj, stališč ipd. med vrstniki in učitelji.
Integracija tehnologije v poučevanje in učenje mora pomeniti krepitev, raz-
širjanje, obogatitev in izboljšavo učnega procesa, sicer ni smiselna (Hamilton
2007). Prednosti učenja s pomočjo tehnologije Siemens (2005) vidi kot razno-
vrstnost (široka paleta mnenj in znanj), samostojnost pri načinu pridobivanju
znanja, interaktivnost in odprtost ter prilagajanje učenja posamezniku. Vklju-
čevanje IKT v poučevanje in učenje pomeni izboljšanje dostopa do digitalnih
virov, poveča kakovost pouka in pripravi učence na delovanje v modernem
svetu (Mouza 2008). Učitelj lahko s pomočjo različnih tehnologij ustvari oko-
lja, ki simulirajo pristne življenjske primere ali probleme, s pomočjo katerih
se učenci učijo akademskega znanja v realnih situacijah (Wells in Lewis 2006
v Mouza 2008).
Današnji učenci imajo dostop do velike količine informacij iz realnega in
digitalnega sveta (Hwang in Wu 2014) ter se lahko marsikaj naučijo sami, po-
trebujejo pa učitelja, ki je naklonjen učenju s tehnologijo in ki jih bo pri ta-
kšnem načinu učenja sposoben usmerjati, saj sama navzočnost tehnologije
še ne jamči, da jo bodo učenci s pridom uporabljali pri lastnem učenju (Du-
mont in Istance 2013).
232
