Page 256 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 256
ok Retar, Tina Štemberger in Jurka Lepičnik Vodopivec
1. število raziskav, ki omogočajo vpogled v poučevanje in učenje;
2. vse kompleksnejši cilji ter vse bolj raznolike in zahtevnejše skupine
učencev;
3. hitrost zastaranja informacij.
OECD (2012) je oblikoval tri ključna področja inovacij v izobraževanju:
1. Vsebina (kaj?), pri čemer gre za razvoj ključnih kompetenc, inovacij na
specifičnih predmetnih področjih ter usmerjenost v interdisciplinarne
programe, jezik, medkulturnost in trajnost znanja.
2. Viri (s čim?), predvsem v povezavi z digitalnimi viri in s tehnologijo, do-
stopnost prostorov, infrastruktura ter učna okolja.
3. Učitelji (s kom?) s poudarkom na vključevanju različnih strokovnjakov,
ki delajo z učitelji ali začasno prevzamejo njihovo vlogo.
Na tem mestu želimo izpostaviti predvsem pomen učitelja/vzgojitelja, za
katerega že dolgo velja (OECD 2011), da mora poleg poučevanja znati tudi
kritično razmišljati, biti usmerjen v reševanje problemov, sodelovanje, raz-
viti veščine, ki so pomembne za življenje, kariero ter odgovornost za osebni
in družbeni napredek sodobne družbe. Prav zato morajo učitelji/vzgojitelji
konstantno inovirati svojo prakso.
Da pa bi učitelji in vzgojitelji lahko inovirali, morajo biti najprej ustre-
zno usposobljeni oz. kompetentni. Kompetenco se najpogosteje (European
Commission 2013) opredeljuje kot preplet znanja, veščin, razumevanja, vre-
dnot, ki vodijo v učinkovito delovanje v določeni situaciji. Tudi zato se vse bolj
izpostavlja pomen dobre izobraženosti in pripravljenosti učiteljev (Urban
2009). Učitelji/vzgojitelji so tisti, ki usmerjajo otroke pri odkrivanju sveta, jih
podpirajo v čustvenem in socialnem razvoju, predstavljajo in vključujejo de-
javnosti, ki so ustrezne za obdobje zgodnjega otroštva. Zbujajo tudi zanima-
nje za kulturne interese ter spodbujajo in vzdržujejo radovednost. Posebno
pozornost pa morajo nameniti dobremu psihičnemu počutju in zdravju. Vse
to se nedvomno odraža tudi v kompetencah vzgojiteljev za inovativno uče-
nje in poučevanje.
Problem
Pomemben format nove paradigme gibalnega poučevanja je lahko inovativ-
nost, zato posebno pozornost namenjamo preučevanju inovativnih pristo-
pov, modelov in matrik. Raziskovalci (Craft 2003; Birdi 2007; Retar 2015) ugo-
tavljajo, da na področju managementa inovativnega zgodnjega gibalnega
256
1. število raziskav, ki omogočajo vpogled v poučevanje in učenje;
2. vse kompleksnejši cilji ter vse bolj raznolike in zahtevnejše skupine
učencev;
3. hitrost zastaranja informacij.
OECD (2012) je oblikoval tri ključna področja inovacij v izobraževanju:
1. Vsebina (kaj?), pri čemer gre za razvoj ključnih kompetenc, inovacij na
specifičnih predmetnih področjih ter usmerjenost v interdisciplinarne
programe, jezik, medkulturnost in trajnost znanja.
2. Viri (s čim?), predvsem v povezavi z digitalnimi viri in s tehnologijo, do-
stopnost prostorov, infrastruktura ter učna okolja.
3. Učitelji (s kom?) s poudarkom na vključevanju različnih strokovnjakov,
ki delajo z učitelji ali začasno prevzamejo njihovo vlogo.
Na tem mestu želimo izpostaviti predvsem pomen učitelja/vzgojitelja, za
katerega že dolgo velja (OECD 2011), da mora poleg poučevanja znati tudi
kritično razmišljati, biti usmerjen v reševanje problemov, sodelovanje, raz-
viti veščine, ki so pomembne za življenje, kariero ter odgovornost za osebni
in družbeni napredek sodobne družbe. Prav zato morajo učitelji/vzgojitelji
konstantno inovirati svojo prakso.
Da pa bi učitelji in vzgojitelji lahko inovirali, morajo biti najprej ustre-
zno usposobljeni oz. kompetentni. Kompetenco se najpogosteje (European
Commission 2013) opredeljuje kot preplet znanja, veščin, razumevanja, vre-
dnot, ki vodijo v učinkovito delovanje v določeni situaciji. Tudi zato se vse bolj
izpostavlja pomen dobre izobraženosti in pripravljenosti učiteljev (Urban
2009). Učitelji/vzgojitelji so tisti, ki usmerjajo otroke pri odkrivanju sveta, jih
podpirajo v čustvenem in socialnem razvoju, predstavljajo in vključujejo de-
javnosti, ki so ustrezne za obdobje zgodnjega otroštva. Zbujajo tudi zanima-
nje za kulturne interese ter spodbujajo in vzdržujejo radovednost. Posebno
pozornost pa morajo nameniti dobremu psihičnemu počutju in zdravju. Vse
to se nedvomno odraža tudi v kompetencah vzgojiteljev za inovativno uče-
nje in poučevanje.
Problem
Pomemben format nove paradigme gibalnega poučevanja je lahko inovativ-
nost, zato posebno pozornost namenjamo preučevanju inovativnih pristo-
pov, modelov in matrik. Raziskovalci (Craft 2003; Birdi 2007; Retar 2015) ugo-
tavljajo, da na področju managementa inovativnega zgodnjega gibalnega
256
