Page 254 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 254
ok Retar, Tina Štemberger in Jurka Lepičnik Vodopivec
Pomen gibalnega razvoja
Izsledki mnogih raziskovalcev področja gibalnega razvoja otroka v tujini
(Craft 2003; Malina, Bouchard in Bar-Or 2004; Gallahue in Ozmun 2011; Birdi
2007; Stodden idr. 2008 ) in doma (Rajtmajer 1991; Cvetek 2003; Videmšek in
Pišot 2007; Škof 2007; Pišot in Planinšec 2010; Pišot 2012; Plevnik 2014; Retar
2015; Retar 2017; Retar in Lepičnik Vodopivec 2017) poudarjajo pomen kako-
vostnega, inovativnega in na refleksiji utemeljenega zgodnjega gibalnega
poučevanja, ki lahko z razvojem gibalnih sposobnosti in kompetenc pospe-
šuje gibalni razvoj ter omogoča optimalno gibalno kompetentnost otroka.
Prepričani so, da je gibalna dejavnost naložba, ki ne prinaša neposredne kori-
sti samo v otroštvu, temveč tudi v zreli dobi in starosti ter ima lahko multipli-
kativne učinke na družbo. Kljub navedenim ugotovitvam pa so skrb zbujajoči
rezultati druge skupine raziskovalcev (Završnik in Pišot 2005; Gabrijelčič Blen-
kuš 2013; All-Party Commission on Physical Activity 2014), ki dokazujejo, da
v zgodovini človeštva še nismo bili tako malo gibalno in/ali športno aktivni.
Še posebej to velja za otroke, ki so gibanje nadomestili s prezgodnjim se-
denjem in ležanjem pri skoraj vseh vsakodnevnih opravilih in dejavnostih.
Vsakodnevno minimiziranje gibanja, tako razvijanja prirojenih gibalnih spo-
sobnosti otrok kot naravnih in sestavljenih oblik gibanja mladostnikov ter
vzdrževanja in rehabilitacije gibalne zmogljivosti odraslih, nakazuje uvajanje
trenda življenjskega sloga z minimalno rabo ali sploh brez gibanja. Človeško
telo, v dolgi evoluciji razvito za gibanje, opušča svojo ključno funkcijo in jo
prepušča nadomestnim, vse pametnejšim strojem in napravam. Pri ozave-
ščenih posameznikih se sicer gibanje vključuje v življenjski slog, vendar bolj
kot kompenzacija pomanjkanja gibanja in ne kot dosedanji, za človeštvo
značilni način življenja.
Gibanje je pojem, ki se pojavlja v povezavi z različnimi področji človeko-
vega delovanja (je sredstvo za dobro počutje, za zdravo življenje, za lepo
oblikovano telo, za prenos kisika po telesu, za izboljšanje kognitivnih proce-
sov in še bi lahko naštevali). Gibanje se lahko pojmuje kot gibalna dejavnost,
športna dejavnost ali pa kot gibalne sposobnosti. Gibalna dejavnost je rezul-
tat dela mišic, je nenačrtovana in spontana, medtem ko je športna dejavnost
njena podkategorija; je namreč gibalna aktivnost, ki je načrtovana, strukturi-
rana in se lahko ponavlja. Gibalne sposobnosti pa se opredeljujejo kot sklop
sposobnosti, ki jih ljudje v veliki meri podedujemo, vendar jih lahko razvi-
jamo z gibanjem, saj so povezane s sposobnostjo izvajanja različnih gibalnih
aktivnosti (Matejek in Planinšec 2010). Navedeno lahko razumemo kot pod-
pomenke velikega sklopa človekovih aktivnosti, ki pozitivno vplivajo tako na
telo kot tudi na njegovo osebnost, saj je gibalna dejavnosti spontana in se
254
Pomen gibalnega razvoja
Izsledki mnogih raziskovalcev področja gibalnega razvoja otroka v tujini
(Craft 2003; Malina, Bouchard in Bar-Or 2004; Gallahue in Ozmun 2011; Birdi
2007; Stodden idr. 2008 ) in doma (Rajtmajer 1991; Cvetek 2003; Videmšek in
Pišot 2007; Škof 2007; Pišot in Planinšec 2010; Pišot 2012; Plevnik 2014; Retar
2015; Retar 2017; Retar in Lepičnik Vodopivec 2017) poudarjajo pomen kako-
vostnega, inovativnega in na refleksiji utemeljenega zgodnjega gibalnega
poučevanja, ki lahko z razvojem gibalnih sposobnosti in kompetenc pospe-
šuje gibalni razvoj ter omogoča optimalno gibalno kompetentnost otroka.
Prepričani so, da je gibalna dejavnost naložba, ki ne prinaša neposredne kori-
sti samo v otroštvu, temveč tudi v zreli dobi in starosti ter ima lahko multipli-
kativne učinke na družbo. Kljub navedenim ugotovitvam pa so skrb zbujajoči
rezultati druge skupine raziskovalcev (Završnik in Pišot 2005; Gabrijelčič Blen-
kuš 2013; All-Party Commission on Physical Activity 2014), ki dokazujejo, da
v zgodovini človeštva še nismo bili tako malo gibalno in/ali športno aktivni.
Še posebej to velja za otroke, ki so gibanje nadomestili s prezgodnjim se-
denjem in ležanjem pri skoraj vseh vsakodnevnih opravilih in dejavnostih.
Vsakodnevno minimiziranje gibanja, tako razvijanja prirojenih gibalnih spo-
sobnosti otrok kot naravnih in sestavljenih oblik gibanja mladostnikov ter
vzdrževanja in rehabilitacije gibalne zmogljivosti odraslih, nakazuje uvajanje
trenda življenjskega sloga z minimalno rabo ali sploh brez gibanja. Človeško
telo, v dolgi evoluciji razvito za gibanje, opušča svojo ključno funkcijo in jo
prepušča nadomestnim, vse pametnejšim strojem in napravam. Pri ozave-
ščenih posameznikih se sicer gibanje vključuje v življenjski slog, vendar bolj
kot kompenzacija pomanjkanja gibanja in ne kot dosedanji, za človeštvo
značilni način življenja.
Gibanje je pojem, ki se pojavlja v povezavi z različnimi področji človeko-
vega delovanja (je sredstvo za dobro počutje, za zdravo življenje, za lepo
oblikovano telo, za prenos kisika po telesu, za izboljšanje kognitivnih proce-
sov in še bi lahko naštevali). Gibanje se lahko pojmuje kot gibalna dejavnost,
športna dejavnost ali pa kot gibalne sposobnosti. Gibalna dejavnost je rezul-
tat dela mišic, je nenačrtovana in spontana, medtem ko je športna dejavnost
njena podkategorija; je namreč gibalna aktivnost, ki je načrtovana, strukturi-
rana in se lahko ponavlja. Gibalne sposobnosti pa se opredeljujejo kot sklop
sposobnosti, ki jih ljudje v veliki meri podedujemo, vendar jih lahko razvi-
jamo z gibanjem, saj so povezane s sposobnostjo izvajanja različnih gibalnih
aktivnosti (Matejek in Planinšec 2010). Navedeno lahko razumemo kot pod-
pomenke velikega sklopa človekovih aktivnosti, ki pozitivno vplivajo tako na
telo kot tudi na njegovo osebnost, saj je gibalna dejavnosti spontana in se
254
