Page 13 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 13
REDGOVOR
Vloga in pomen vzgojitelja na področju zgodnjega gibalnega poučevanja sta
neprecenljiva za učinkovito razvijanje gibalne kompetentnosti v zgodnjem
otroštvu v vrtcih, v katerih je v Sloveniji že več kot 76,8 % celotne populaci-
je otrok in 10.782 strokovnih delavcev – vzgojiteljev in pomočnikov (Statistični
urad Republike Slovenije, 2016).
Ker je tako v Sloveniji kot drugod vse več gibalno neaktivnih otrok (Zavr-
šnik in Pišot, 2005; Gabrijelčič Blenkuš, 2013; Grey-Thompson, Huppert, Keeley
in Leslie, 2014), smo vzgojitelji družbeno in poklicno odgovorni za ohranjanje
in povečanje kakovostnega telesnega gibanja otrok – še posebej v zgodnjem
otroštvu, ko se gibalne sposobnosti še razvijajo in se začne oblikovati otrokov
življenjski slog.
Otroci namreč prihajajo iz različnih družinskih okolij in imajo različne
dedne zasnove, kar odločilno vpliva na njihov gibalni razvoj. Prav zato je gi-
balno poučevanje izredno občutljiv in zapleten proces, v katerem ima ključ-
no vlogo vzgojitelj. Prepoznati mora potenciale posameznika in ugotoviti, ka-
ko doseči, da jih bo kar najbolj razvil, pri čemer mora upoštevati profesionalna
načela poučevanja. Vzgojitelj sledi učnemu načrtu – kurikulu (Bahovec, 2001),
vendar glede na okolje tudi kompetentno presoja, katero pedagoško tehnolo-
gijo, metodologijo in strategijo bo izbral ter jo prilagodil v korist učenca. Zato
mora vzgojitelj (p)ostati radoveden in vedoželjen kot otroci ter se ves čas učiti
in raziskovati lastno prakso ter ugotovitve vnašati v poučevanje. Pri vzgojnem
delu vzgojitelja usmerjajo številni cilji. Med pomembne uvrščamo predvsem
razvoj ustrezne gibalne učinkovitost otroka, ki temelji na skladnem telesnem
13
Vloga in pomen vzgojitelja na področju zgodnjega gibalnega poučevanja sta
neprecenljiva za učinkovito razvijanje gibalne kompetentnosti v zgodnjem
otroštvu v vrtcih, v katerih je v Sloveniji že več kot 76,8 % celotne populaci-
je otrok in 10.782 strokovnih delavcev – vzgojiteljev in pomočnikov (Statistični
urad Republike Slovenije, 2016).
Ker je tako v Sloveniji kot drugod vse več gibalno neaktivnih otrok (Zavr-
šnik in Pišot, 2005; Gabrijelčič Blenkuš, 2013; Grey-Thompson, Huppert, Keeley
in Leslie, 2014), smo vzgojitelji družbeno in poklicno odgovorni za ohranjanje
in povečanje kakovostnega telesnega gibanja otrok – še posebej v zgodnjem
otroštvu, ko se gibalne sposobnosti še razvijajo in se začne oblikovati otrokov
življenjski slog.
Otroci namreč prihajajo iz različnih družinskih okolij in imajo različne
dedne zasnove, kar odločilno vpliva na njihov gibalni razvoj. Prav zato je gi-
balno poučevanje izredno občutljiv in zapleten proces, v katerem ima ključ-
no vlogo vzgojitelj. Prepoznati mora potenciale posameznika in ugotoviti, ka-
ko doseči, da jih bo kar najbolj razvil, pri čemer mora upoštevati profesionalna
načela poučevanja. Vzgojitelj sledi učnemu načrtu – kurikulu (Bahovec, 2001),
vendar glede na okolje tudi kompetentno presoja, katero pedagoško tehnolo-
gijo, metodologijo in strategijo bo izbral ter jo prilagodil v korist učenca. Zato
mora vzgojitelj (p)ostati radoveden in vedoželjen kot otroci ter se ves čas učiti
in raziskovati lastno prakso ter ugotovitve vnašati v poučevanje. Pri vzgojnem
delu vzgojitelja usmerjajo številni cilji. Med pomembne uvrščamo predvsem
razvoj ustrezne gibalne učinkovitost otroka, ki temelji na skladnem telesnem
13
