Page 17 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 17
IBALNO POUČEVANJE:
TEMELJNI RAZMISLEKI
opuščanje gibanja je, žal, že pogosta negativna praksa
Aktualni model gibanja, ki se je razširil v razvitih državah sveta, temelji na min-
imalni rabi gibanja in premikanja telesa v vsakdanjem življenju – tako pri delu
kot v prostočasnih dejavnostih. Zgodovinski pogled na človekov gibalni raz-
voj in gibalno učenje v procesu evolucije kaže, da je bilo gibanje ključnega
pomena za prehod iz primitivnega v civilizirano obliko življenja. Poleg ned-
vomnih prednosti ima sodobni življenjski slog tudi slabosti, ki jih stroka (Za-
vršnik in Pišot, 2005; Gabrijelčič Blenkuš, 2013; Grey-Thompson idr., 2014) pre-
poznava kot sindrom primanjkljaja gibanja. Lahko bi že govorili o epidemiji
gibalne nedejavnosti, ki je opredeljena kot četrti dejavnik globalne umrljivosti
(WHO, 2011). Številne raziskave povzemajo, da v zgodovini človeštva še nis-
mo bili tako malo gibalno in/ali športno aktivni. Še posebej to velja za otroke,
ki so gibanje nadomestili s prezgodnjim sedenjem in ležanjem pri skoraj vseh
vsakodnevnih opravilih in dejavnostih. Dandanašnje minimaliziranje gibanja,
tako razvijanja prirojenih gibalnih sposobnosti otrok kot naravnih in sestavl-
jenih oblik gibanja mladostnikov ter vzdrževanja in rehabilitacije gibalne zmo-
gljivosti odraslih, nakazuje uvajanje trenda življenjskega sloga z minimalno ra-
bo ali brez gibanja. Človeško telo, v dolgi evoluciji razvito za gibanje, opušča
svojo ključno funkcijo in jo prepušča nadomestnim, vse pametnejšim stro-
jem in napravam. Pri ozaveščenih posameznikih se sicer gibanje vključuje v
življenjski slog, vendar bolj kot kompenzacija pomanjkanja gibanja in ne kot
dosedanji, za človeštvo značilni način življenja.
17
TEMELJNI RAZMISLEKI
opuščanje gibanja je, žal, že pogosta negativna praksa
Aktualni model gibanja, ki se je razširil v razvitih državah sveta, temelji na min-
imalni rabi gibanja in premikanja telesa v vsakdanjem življenju – tako pri delu
kot v prostočasnih dejavnostih. Zgodovinski pogled na človekov gibalni raz-
voj in gibalno učenje v procesu evolucije kaže, da je bilo gibanje ključnega
pomena za prehod iz primitivnega v civilizirano obliko življenja. Poleg ned-
vomnih prednosti ima sodobni življenjski slog tudi slabosti, ki jih stroka (Za-
vršnik in Pišot, 2005; Gabrijelčič Blenkuš, 2013; Grey-Thompson idr., 2014) pre-
poznava kot sindrom primanjkljaja gibanja. Lahko bi že govorili o epidemiji
gibalne nedejavnosti, ki je opredeljena kot četrti dejavnik globalne umrljivosti
(WHO, 2011). Številne raziskave povzemajo, da v zgodovini človeštva še nis-
mo bili tako malo gibalno in/ali športno aktivni. Še posebej to velja za otroke,
ki so gibanje nadomestili s prezgodnjim sedenjem in ležanjem pri skoraj vseh
vsakodnevnih opravilih in dejavnostih. Dandanašnje minimaliziranje gibanja,
tako razvijanja prirojenih gibalnih sposobnosti otrok kot naravnih in sestavl-
jenih oblik gibanja mladostnikov ter vzdrževanja in rehabilitacije gibalne zmo-
gljivosti odraslih, nakazuje uvajanje trenda življenjskega sloga z minimalno ra-
bo ali brez gibanja. Človeško telo, v dolgi evoluciji razvito za gibanje, opušča
svojo ključno funkcijo in jo prepušča nadomestnim, vse pametnejšim stro-
jem in napravam. Pri ozaveščenih posameznikih se sicer gibanje vključuje v
življenjski slog, vendar bolj kot kompenzacija pomanjkanja gibanja in ne kot
dosedanji, za človeštvo značilni način življenja.
17
