Page 83 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

ZDRŽLJIVOST

Strokovnjaki vzdržljivost opredeljujejo kot funkcionalno sposobnost, ki je
odgovorna za zmožnost dlje časa trajajočega izvajanja gibalnih/športnih na-
log z enako učinkovitostjo. Vzdržljivost, ki jo nekateri prištevajo tudi med
gibalne sposobnosti, naj bi spadala med funkcionalne sposobnosti, saj je od-
visna predvsem od dobrega delovanja dihalnega in krvožilnega sistema.

Srčno-žilni in dihalni sistem pri otrocih še nista povsem razvita, kar pome-
ni, da pri že krajših naporih pride do hitrejše in večje obremenitve kot pri odra-
slih. Prav tako so pljuča v pomembni fazi razvoja, zato lahko preobremenitev
dihalnega sistema zaradi prezahtevne vadbe ali igre negativno vpliva na ka-
kovosten razvoj otroka. Pri otrocih še ni dokončana osifikacija kostnega siste-
ma, zato se izogibamo prepogosti (vsakodnevni) in dolgotrajni vadbi vzdržlji-
vosti (prekomerno zadihan, rdeč v obraz, z nadpovprečnim srčnim utripom,
prekomerno poten otrok), saj lahko izčrpava za rast kosti potrebne minera-
le in hranila.

Z drugo besedo vzdržljivost poimenujemo kondicija. Delimo jo na sploš-
no in specifično (ki se pojavlja ob določeni dejavnosti) ter na statično in di-
namično (Cemič, 1997). Pri vzdržljivosti gre tako za mišično kot srčno-dihal-
no vzdržljivost. Odvisna je predvsem od aerobne sposobnosti posameznika in
stopnje razvitosti njegovih drugih gibalnih sposobnosti. Nekateri avtorji jo de-
lijo na osnovno in specialno vzdržljivost, pri čemer osnovno vzdržljivost poj-
mujejo kot učinkovito obvladovanje napora pri izvedbi gibalnih nalog, speci-
alno pa kot uspešno premagovanje dolgotrajnega napora v določeni športni
panogi.

83