Page 78 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 78
dnje gibalno učenje in poučevanje
ni del programov gibalnih/športnih dejavnosti za razvijanje hitrosti. Brez nji-
hovega razvoja tudi tiste hitrosti, ki je dana z genskimi zasnovami, ni mogo-
če izkoristiti v celoti. S primerno gibalno/športno dejavnostjo se skuša vplivati
predvsem na ustrezno povečanje mišične mase in na zmanjšanje podkožne-
ga mastnega tkiva.
Struktura hitrosti sestoji iz hitrosti reakcije in hitrosti enostavnega giba.
Hitrost reakcije je sposobnost hitrega gibalnega odziva na določen signal. Si-
gnal je lahko akustičen (pisk, strel ipd.) ali pa vizualen (premik nasprotnika,
sprejem žoge ipd.). Pri tem so lahko reakcije na signal enostavne ali pa komp
leksne. Tako je odziv na pričakovane dražljaje znan, na nepričakovane dražlja-
je pa je lahko različen. Hitrost enostavnega giba je sposobnost premika teles-
nega segmenta na določeni poti v najkrajšem možnem času, to je hiter premik
telesnega segmenta iz mirovanja do določene točke v prostoru. Je najelemen-
tarnejša vrsta hitrosti in se kaže kot hitrost zamaha, sunka, udarca ali odriva.
merski postopki za ugotavljanje hitrosti
Gibalni test za frekvenco gibov se ugotavlja s testi tipa tapingov, v katerih je
treba z izbranim telesnim segmentom izvajati čim hitrejše izmenične dotike
različnih točk v prostoru. Točke morajo biti v taki medsebojni oddaljenosti, da
se lahko dosežejo z izbranim telesnim segmentom, ne da bi se bilo pri tem tre-
ba premakniti z mesta. Običajno je rezultat testov število izmeničnih dotikov v
določeni časovni enoti. Več dotikov pomeni boljši rezultat.
Hitrost v prostoru se ugotavlja s testi kratkih tekov. Glede zgodnjega otro-
štva nas zanima zlasti hitrost kakovostne izvedbe gibalnih vzorcev: da gibalno
nalogo otroci izvedejo kakovostno in čim hitreje.
metode razvoja hitrosti
– naravne oblike gibanja (hitri teki, teki v oteženih ali olajšanih pogojih – po
strmini, v zavetrju ipd., hitro izvajanje ostalih gibanj);
– elementarne igre (starti z različnih položajev, igre hitre odzivnosti in igre
hitrosti – npr. štafetne igre);
– gimnastične vaje za razvoj gibljivosti in moči;
– vaje za izboljšanje tehnike gibanja.
78
ni del programov gibalnih/športnih dejavnosti za razvijanje hitrosti. Brez nji-
hovega razvoja tudi tiste hitrosti, ki je dana z genskimi zasnovami, ni mogo-
če izkoristiti v celoti. S primerno gibalno/športno dejavnostjo se skuša vplivati
predvsem na ustrezno povečanje mišične mase in na zmanjšanje podkožne-
ga mastnega tkiva.
Struktura hitrosti sestoji iz hitrosti reakcije in hitrosti enostavnega giba.
Hitrost reakcije je sposobnost hitrega gibalnega odziva na določen signal. Si-
gnal je lahko akustičen (pisk, strel ipd.) ali pa vizualen (premik nasprotnika,
sprejem žoge ipd.). Pri tem so lahko reakcije na signal enostavne ali pa komp
leksne. Tako je odziv na pričakovane dražljaje znan, na nepričakovane dražlja-
je pa je lahko različen. Hitrost enostavnega giba je sposobnost premika teles-
nega segmenta na določeni poti v najkrajšem možnem času, to je hiter premik
telesnega segmenta iz mirovanja do določene točke v prostoru. Je najelemen-
tarnejša vrsta hitrosti in se kaže kot hitrost zamaha, sunka, udarca ali odriva.
merski postopki za ugotavljanje hitrosti
Gibalni test za frekvenco gibov se ugotavlja s testi tipa tapingov, v katerih je
treba z izbranim telesnim segmentom izvajati čim hitrejše izmenične dotike
različnih točk v prostoru. Točke morajo biti v taki medsebojni oddaljenosti, da
se lahko dosežejo z izbranim telesnim segmentom, ne da bi se bilo pri tem tre-
ba premakniti z mesta. Običajno je rezultat testov število izmeničnih dotikov v
določeni časovni enoti. Več dotikov pomeni boljši rezultat.
Hitrost v prostoru se ugotavlja s testi kratkih tekov. Glede zgodnjega otro-
štva nas zanima zlasti hitrost kakovostne izvedbe gibalnih vzorcev: da gibalno
nalogo otroci izvedejo kakovostno in čim hitreje.
metode razvoja hitrosti
– naravne oblike gibanja (hitri teki, teki v oteženih ali olajšanih pogojih – po
strmini, v zavetrju ipd., hitro izvajanje ostalih gibanj);
– elementarne igre (starti z različnih položajev, igre hitre odzivnosti in igre
hitrosti – npr. štafetne igre);
– gimnastične vaje za razvoj gibljivosti in moči;
– vaje za izboljšanje tehnike gibanja.
78
