Page 84 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 84
dnje gibalno učenje in poučevanje
dejavniki, ki pogojujejo vzdržljivost
Najpomembnejša sta ključna notranja dejavnika, in sicer:
– sposobnost za regulacijo energije, ki omogoča optimalen izkoristek en-
ergijskih potencialov pri izvedbi gibanja in je nadrejena predvsem moči
ter hitrosti, in
– sposobnost za regulacijo gibanja, ki je odgovorna za oblikovanje,
uresničevanje in nadziranje izvedbe gibalnih nalog v prostoru ter času in
je v hierarhičnem smislu nadrejena koordinaciji, gibljivosti, natančnosti in
ravnotežju.
Vzdržljivost delimo lahko še glede na trajanje, in sicer na hitrostno – krat-
kotrajno, srednjo in dolgotrajno. Precej je povezana s posameznikovim ce-
lostnim zdravstvenim statusom, njegovo vitalnostjo in kakovostjo življenja. Z
razvijanjem vzdržljivosti pri otrocih lahko bolj kot s katerimikoli drugimi gibal-
nimi dejavnostmi razvijamo za uspešno življenje pomembne človekove last-
nosti, kot so vztrajnost, nepopustljivost, marljivost, doseganje oddaljenejših
ciljev in samonadzor.
metode razvoja vzdržljivosti
Pri najmlajših vzdržljivost razvijamo zlasti z gibalnimi didaktičnimi igrami ter
elementarnimi in s štafetnimi igrami z daljšo intenzivnostjo in s krajšimi od-
mori. Primerna oblika je tudi fartlek kot način srednje dolgega izmenjavanja
lahkotnega teka in hoje, ki mu lahko dodamo različne gibalno preproste igre
ali naloge, da otrokom popestrimo tek (hoja iz obroča v obroč, plezanje preko
ovire, prenašanje žog …).
Fartlek pomeni predvsem igro hitrosti. Vključuje hitre in počasne teke, raz-
lične gibalne dejavnosti med aktivnostjo ter omogoča precej svobode in pri-
lagajanja posamezniku med vadbo. Z metodo igre razvijamo vzdržljivost v
predšolskem obdobju, in sicer tako, da uporabimo različno oddaljena mes-
ta, od koder otroci nekaj prinašajo ali odnašajo ali rešujejo gibalni problem.
Za učinkovit razvoj vzdržljivosti torej uporabljamo fartlek in gibalne igre. Cilj
obeh je, da otrok čim večkrat prehodi in preteče primerne razdalje skladno s
svojimi zmožnostmi. Vzdržljivost je funkcionalna sposobnost, ki se kaže v spo-
sobnosti daljšega izvajanja gibanja z nezmanjšano učinkovitostjo. Primerna
metoda, ki bi bila primerna za razvijanje vzdržljivosti v predšolskem obdob-
84
dejavniki, ki pogojujejo vzdržljivost
Najpomembnejša sta ključna notranja dejavnika, in sicer:
– sposobnost za regulacijo energije, ki omogoča optimalen izkoristek en-
ergijskih potencialov pri izvedbi gibanja in je nadrejena predvsem moči
ter hitrosti, in
– sposobnost za regulacijo gibanja, ki je odgovorna za oblikovanje,
uresničevanje in nadziranje izvedbe gibalnih nalog v prostoru ter času in
je v hierarhičnem smislu nadrejena koordinaciji, gibljivosti, natančnosti in
ravnotežju.
Vzdržljivost delimo lahko še glede na trajanje, in sicer na hitrostno – krat-
kotrajno, srednjo in dolgotrajno. Precej je povezana s posameznikovim ce-
lostnim zdravstvenim statusom, njegovo vitalnostjo in kakovostjo življenja. Z
razvijanjem vzdržljivosti pri otrocih lahko bolj kot s katerimikoli drugimi gibal-
nimi dejavnostmi razvijamo za uspešno življenje pomembne človekove last-
nosti, kot so vztrajnost, nepopustljivost, marljivost, doseganje oddaljenejših
ciljev in samonadzor.
metode razvoja vzdržljivosti
Pri najmlajših vzdržljivost razvijamo zlasti z gibalnimi didaktičnimi igrami ter
elementarnimi in s štafetnimi igrami z daljšo intenzivnostjo in s krajšimi od-
mori. Primerna oblika je tudi fartlek kot način srednje dolgega izmenjavanja
lahkotnega teka in hoje, ki mu lahko dodamo različne gibalno preproste igre
ali naloge, da otrokom popestrimo tek (hoja iz obroča v obroč, plezanje preko
ovire, prenašanje žog …).
Fartlek pomeni predvsem igro hitrosti. Vključuje hitre in počasne teke, raz-
lične gibalne dejavnosti med aktivnostjo ter omogoča precej svobode in pri-
lagajanja posamezniku med vadbo. Z metodo igre razvijamo vzdržljivost v
predšolskem obdobju, in sicer tako, da uporabimo različno oddaljena mes-
ta, od koder otroci nekaj prinašajo ali odnašajo ali rešujejo gibalni problem.
Za učinkovit razvoj vzdržljivosti torej uporabljamo fartlek in gibalne igre. Cilj
obeh je, da otrok čim večkrat prehodi in preteče primerne razdalje skladno s
svojimi zmožnostmi. Vzdržljivost je funkcionalna sposobnost, ki se kaže v spo-
sobnosti daljšega izvajanja gibanja z nezmanjšano učinkovitostjo. Primerna
metoda, ki bi bila primerna za razvijanje vzdržljivosti v predšolskem obdob-
84
