Page 469 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 469
Ali in kako se je spremenilo delo šolske svetovalne službe v času epidemije covida-19?
teme, ki so se nanašale na tehnično in organizacijsko pomoč, način usvaja-
nja znanja, spodbujanje in motivacijo učencev. Najpogosteje so obravnavale
problematiko neodzivnih učencev in slabše komunikacije (slabše odzivnosti
oziroma neodzivnosti) staršev. Pravijo, da so bili učitelji zmedeni in pogosto
v stiski, zato so včasih potrebovali samo pogovor in podporo (86,6 ), ki ju
sicer v normalnih razmerah niso potrebovali v tolikšni meri. Tako se je osebni
odnos med ŠSS in učitelji poglobil ter izboljšal.
Zanimiva je tudi informacija, da so šole pričakovale veliko sodelovanja med
svetovalno službo in starši, v realnosti pa ga je bilo malo: »Mislili smo, da
bomo s starši zelo veliko sodelovali, se je pa izkazalo, da so potrebovali naj-
manj naše pomoči,« je pogosta dikcija zaposlenih v ŠSS (kar v 80 ). Sve-
tovalne delavke razloge iščejo predvsem v preobremenjenosti staršev, tudi
v odnosu do šole oziroma strahu pred neznanjem pri uporabi IKT. Kjer so
vzpostavile ustrezen stik oziroma komunikacijo s starši, so slednjim nudile
podporo in pomoč predvsem pri uporabi IKT-opreme, nabavi računalniške
opreme, motivaciji in spodbujanju otrok za šolsko delo ter pri vprašanjih, ki
so se navezovala na duševno zdravje otrok in socialne stiske.
Težave ŠSS pri delu na daljavo
Težave z opravljanjem delovnih obveznosti so imele vse respondentke. Naj-
večje težave zaznavamo pri opisu narave dela z učenci in s starši (slabša od-
zivnost oziroma neodzivnost staršev, pomanjkanje motivacije za učno delo,
spremenjena delovna rutina, težave otrok pri učenju in spremljanju pouka).
Poleg teh težav so respondentke navedle še časovno stisko ter usklajevanje
družinskega in profesionalnega življenja. Podobno ugotavljajo tudi v razis-
kavi Petre Gregorič Mrvar idr. (2020), kjer svetovalni delavci pričajo, da so se
pri delu od doma soočali s težavami in z ovirami pri vzgojno-izobraževalnem
ter svetovalnem delu. Svetovalne delavke kot manj obremenjujoče težave
navajajo sodelovanje z vodstvom in učitelji. Opozarjajo tudi (v 40 ), da ne-
kateri učenci niso imeli podpore s strani staršev (tehnična podpora, fizična
prilagoditev učnega okolja ali psihična podpora), kar je zaskrbljujoč poda-
tek.
Na področju uporabe IKT vse respondentke izpostavljajo (100 ), da so
imele pri svojem delu z učenci in s starši težave z uporabo IKT-aplikacij. Ra-
zlogi za to so različni: osnovne tehnične težave, pomanjkljivo znanje oziroma
neznanje o uporabi IKT-aplikacij, zmedenost uporabnikov, težave pri orga-
nizaciji dela. V odgovorih smo zasledili, da so imele težave tako mlajše kot
tudi starejše generacije uporabnikov (učenci, starši in nekatere svetovalne
delavke). Čeprav se IKT-tehnologija v slovenski vzgojno-izobraževalni pro-
469
teme, ki so se nanašale na tehnično in organizacijsko pomoč, način usvaja-
nja znanja, spodbujanje in motivacijo učencev. Najpogosteje so obravnavale
problematiko neodzivnih učencev in slabše komunikacije (slabše odzivnosti
oziroma neodzivnosti) staršev. Pravijo, da so bili učitelji zmedeni in pogosto
v stiski, zato so včasih potrebovali samo pogovor in podporo (86,6 ), ki ju
sicer v normalnih razmerah niso potrebovali v tolikšni meri. Tako se je osebni
odnos med ŠSS in učitelji poglobil ter izboljšal.
Zanimiva je tudi informacija, da so šole pričakovale veliko sodelovanja med
svetovalno službo in starši, v realnosti pa ga je bilo malo: »Mislili smo, da
bomo s starši zelo veliko sodelovali, se je pa izkazalo, da so potrebovali naj-
manj naše pomoči,« je pogosta dikcija zaposlenih v ŠSS (kar v 80 ). Sve-
tovalne delavke razloge iščejo predvsem v preobremenjenosti staršev, tudi
v odnosu do šole oziroma strahu pred neznanjem pri uporabi IKT. Kjer so
vzpostavile ustrezen stik oziroma komunikacijo s starši, so slednjim nudile
podporo in pomoč predvsem pri uporabi IKT-opreme, nabavi računalniške
opreme, motivaciji in spodbujanju otrok za šolsko delo ter pri vprašanjih, ki
so se navezovala na duševno zdravje otrok in socialne stiske.
Težave ŠSS pri delu na daljavo
Težave z opravljanjem delovnih obveznosti so imele vse respondentke. Naj-
večje težave zaznavamo pri opisu narave dela z učenci in s starši (slabša od-
zivnost oziroma neodzivnost staršev, pomanjkanje motivacije za učno delo,
spremenjena delovna rutina, težave otrok pri učenju in spremljanju pouka).
Poleg teh težav so respondentke navedle še časovno stisko ter usklajevanje
družinskega in profesionalnega življenja. Podobno ugotavljajo tudi v razis-
kavi Petre Gregorič Mrvar idr. (2020), kjer svetovalni delavci pričajo, da so se
pri delu od doma soočali s težavami in z ovirami pri vzgojno-izobraževalnem
ter svetovalnem delu. Svetovalne delavke kot manj obremenjujoče težave
navajajo sodelovanje z vodstvom in učitelji. Opozarjajo tudi (v 40 ), da ne-
kateri učenci niso imeli podpore s strani staršev (tehnična podpora, fizična
prilagoditev učnega okolja ali psihična podpora), kar je zaskrbljujoč poda-
tek.
Na področju uporabe IKT vse respondentke izpostavljajo (100 ), da so
imele pri svojem delu z učenci in s starši težave z uporabo IKT-aplikacij. Ra-
zlogi za to so različni: osnovne tehnične težave, pomanjkljivo znanje oziroma
neznanje o uporabi IKT-aplikacij, zmedenost uporabnikov, težave pri orga-
nizaciji dela. V odgovorih smo zasledili, da so imele težave tako mlajše kot
tudi starejše generacije uporabnikov (učenci, starši in nekatere svetovalne
delavke). Čeprav se IKT-tehnologija v slovenski vzgojno-izobraževalni pro-
469
