Page 471 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 471
Ali in kako se je spremenilo delo šolske svetovalne službe v času epidemije covida-19?
vpogled v delo z učenci, neodzivnost učencev ter način pridobivanja ocen
med delom na daljavo. Tiste intervjuvanke, ki nimajo družine (23,3 ) oziroma
imajo že odrasle otroke (30,3 ), so izpostavile, da je bilo usklajevanje med
zasebnim in profesionalnim življenjem lažje.
Ugotovili smo, da je kar 11 zaposlenih (36,6 ) v ŠSS doživljalo znake ne-
gativnega stresa oziroma začetne sindroma adrenalne izgorelosti, navajajo
pa naslednje znake: utrujenost, motnje spanja, bolečine v ušesih, glavobole,
občutek nemoči, potenje, tresenje, razbijanje srca, telesni nemir, vrtoglavico,
odpor do dejavnosti in oseb ter začetne znake izčrpanosti. Stres je v pedago-
škem poklicu pogosta stalnica, saj se od pedagoškega delavca pričakuje ne-
nehno pripravljenost, ažurnost in učinkovitost pri delu, uresničevanje učnih
idr. vzgojnih zahtev, spoprijemanje z učenčevim razočaranjem ob neuspehu,
pomoč učencu na vseh področjih razvoja ter ubranitev pred napadi javnosti
na šolski sistem kot celoto (Slivar 2013). Do izgorelosti pride, če je posameznik
dlje časa izpostavljen stresu na delovnem mestu, pri katerem gre za stanje,
ko zahteve na delovnem mestu posameznika preobremenijo. Tudi raziskava
Petre Gregorič Mrvar idr. (2020) kaže, da so zaposleni v ŠSS potrebovali ne-
kaj časa, da so se prilagodili na spremembe, kar je vplivalo tudi na njihovo
psihofizično zdravje.
V vprašanjih smo se osredotočili tudi na izvajanje treh osnovnih dejavnosti
ŠSS: razvojnih in preventivnih dejavnosti, dejavnosti pomoči ter dejavnosti
načrtovanja in evalvacije. Ugotovili smo, da se je spremenilo predvsem iz-
vajanje osnovnih dejavnosti, tj. delo oziroma svetovalno delo z učenci. Zelo
pomembno je namreč, da je ŠSS dostopna vsem in najde pot do tistih posa-
meznikov, ki potrebujejo pomoč, a sami ne zaprosijo zanjo (Krek in Vogrinc
2012). Nekatere intervjuvanke (40 ) so izpostavile tudi zmanjšanje kvanti-
tete nalog in preventivnih dejavnosti. Odgovori kažejo, da so se razvojno-
preventivne dejavnosti izvajale v spremenjeni obliki, dejavnosti po letnem
delovnem načrtu (LDN) pa niso bile v celoti izpeljane. Zaskrbljujoče je pred-
vsem dejstvo, da nekaterih dejavnosti niso izvedle (npr. usmerjanje otrok s
posebnimi potrebami, odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci, priprava OIN
in INDEP idr.).
Ugotavljali smo tudi, kakšna navodila za delo so bila podana s strani pri-
stojnih organov. Vse svetovalne delavke so navedle, da so bila navodila za
prehod na delo na daljavo sprva zelo nejasna in zmedena, njihova pogosta
dikcija je bila: »MIZŠ je pred nas postavljalo mogoče in nemogoče izzive, pre-
večkrat smo bili učitelji, strokovni delavci in vodstvo prepuščeni sami svoji
iznajdljivosti.« Pristojne krovne institucije so sicer organizirale podporo uči-
teljem preko seminarjev, webinarjev, uporabe e-učbenikov in e-gradiv. Po-
471
vpogled v delo z učenci, neodzivnost učencev ter način pridobivanja ocen
med delom na daljavo. Tiste intervjuvanke, ki nimajo družine (23,3 ) oziroma
imajo že odrasle otroke (30,3 ), so izpostavile, da je bilo usklajevanje med
zasebnim in profesionalnim življenjem lažje.
Ugotovili smo, da je kar 11 zaposlenih (36,6 ) v ŠSS doživljalo znake ne-
gativnega stresa oziroma začetne sindroma adrenalne izgorelosti, navajajo
pa naslednje znake: utrujenost, motnje spanja, bolečine v ušesih, glavobole,
občutek nemoči, potenje, tresenje, razbijanje srca, telesni nemir, vrtoglavico,
odpor do dejavnosti in oseb ter začetne znake izčrpanosti. Stres je v pedago-
škem poklicu pogosta stalnica, saj se od pedagoškega delavca pričakuje ne-
nehno pripravljenost, ažurnost in učinkovitost pri delu, uresničevanje učnih
idr. vzgojnih zahtev, spoprijemanje z učenčevim razočaranjem ob neuspehu,
pomoč učencu na vseh področjih razvoja ter ubranitev pred napadi javnosti
na šolski sistem kot celoto (Slivar 2013). Do izgorelosti pride, če je posameznik
dlje časa izpostavljen stresu na delovnem mestu, pri katerem gre za stanje,
ko zahteve na delovnem mestu posameznika preobremenijo. Tudi raziskava
Petre Gregorič Mrvar idr. (2020) kaže, da so zaposleni v ŠSS potrebovali ne-
kaj časa, da so se prilagodili na spremembe, kar je vplivalo tudi na njihovo
psihofizično zdravje.
V vprašanjih smo se osredotočili tudi na izvajanje treh osnovnih dejavnosti
ŠSS: razvojnih in preventivnih dejavnosti, dejavnosti pomoči ter dejavnosti
načrtovanja in evalvacije. Ugotovili smo, da se je spremenilo predvsem iz-
vajanje osnovnih dejavnosti, tj. delo oziroma svetovalno delo z učenci. Zelo
pomembno je namreč, da je ŠSS dostopna vsem in najde pot do tistih posa-
meznikov, ki potrebujejo pomoč, a sami ne zaprosijo zanjo (Krek in Vogrinc
2012). Nekatere intervjuvanke (40 ) so izpostavile tudi zmanjšanje kvanti-
tete nalog in preventivnih dejavnosti. Odgovori kažejo, da so se razvojno-
preventivne dejavnosti izvajale v spremenjeni obliki, dejavnosti po letnem
delovnem načrtu (LDN) pa niso bile v celoti izpeljane. Zaskrbljujoče je pred-
vsem dejstvo, da nekaterih dejavnosti niso izvedle (npr. usmerjanje otrok s
posebnimi potrebami, odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci, priprava OIN
in INDEP idr.).
Ugotavljali smo tudi, kakšna navodila za delo so bila podana s strani pri-
stojnih organov. Vse svetovalne delavke so navedle, da so bila navodila za
prehod na delo na daljavo sprva zelo nejasna in zmedena, njihova pogosta
dikcija je bila: »MIZŠ je pred nas postavljalo mogoče in nemogoče izzive, pre-
večkrat smo bili učitelji, strokovni delavci in vodstvo prepuščeni sami svoji
iznajdljivosti.« Pristojne krovne institucije so sicer organizirale podporo uči-
teljem preko seminarjev, webinarjev, uporabe e-učbenikov in e-gradiv. Po-
471
