Page 9 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 9
Predgovor
Janez Drobnič
Univerza na Primorskem
janez.drobnic@pef.upr.si
Zaradi virusa covid-19 se je svet v kratkem času znašel v pandemiji, ki je te-
meljito preoblikovala življenja večine ljudi in vplivala na številne gospodar-
ske ter negospodarske sektorje, s tem pa tudi na izobraževalne procese in
ustanove, ki so iskali rešitve. To smo na področju izobraževanja prepoznavali
kot prekinjeno šolanje, »podaljšane počitnice«, izobraževanje/učenje na da-
ljavo ipd. Kot kažejo raziskave, na katere se sklicujejo prispevki te monogra-
fije, so države, ustanove, vodstveni in strokovni delavci k reševanju pristopili
glede na svoje zmožnosti ter z veliko mero inovativnosti pa tudi improviza-
cije. Temu vprašanju so zato po svetu posvetili veliko število znanstvenih sre-
čanj, odziv je bil viden tudi v mnogih svetovnih znanstvenih revijah.
Tematski razpon člankov v pričujoči monografiji je bogat in zajema vse
ravni ter področja izobraževanja, po starosti, statusu in socialnih ozadjih raz-
lične skupine, kar publikaciji daje tudi široko analitično vrednost. Iz vsebine
teh dragocenih člankov, ki imajo utemeljitve v opravljenih raziskavah, ugota-
vljam, da se vse države, ne glede na stopnjo razvitosti in stopnjo digitalizacije
izobraževanja, znašle v situaciji, na katero v glavnem niso bile pripravljene.
Seveda je bil položaj veliko težji v tistih državah, ki niso imele dobro razvitih
osnov za spletno poučevanje, kamor sodijo računalniška infrastruktura, in-
ternetne povezave, digitalno pismeni učitelji in učenci, dobro sodelovanje s
starši ipd. Odziv šolstva na takšne okoliščine je izjemno pomemben, tako za-
radi števila učencev in učiteljev, ki so se soočili z izzivom, kot zaradi splošnosti
pojava in moči vpliva.
Že hiter pogled v vsebino člankov pokaže, da je v roku pol leta po pande-
miji v evropskih državah potekal pouk na daljavo na različne načine, z različno
tehnologijo ter razlikami v uspehih in stališčih do takšnega načina poučeva-
nja. Te izobraževalne razlike pa so razkrile številne neenakosti med učečimi
se in tudi med izvajalci izobraževanja. Ne le da so bila razkrita neskladja v ka-
kovosti računalniške opreme in razpoložljivosti pasovne širine, temveč so se
pokazala predvsem v tem, v kolikšni meri so izobraževalne veščine potrebne
za poučevanje in učenje.
Kaže, da je prenos izobraževanja iz učilnic v spletno okolje odprl številna
vprašanja ter učiteljem in vzgojiteljem povzročil nemalo težav ter stisk, saj
Drobnič, J., S. Pelc, M. Kukanja Gabrijelčič, K. Česnik, N. Cotič in T. Volmut, ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje
v času covida-19: odzivi in priložnosti za nove pedagoške pobude. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-170-4.9-10
Janez Drobnič
Univerza na Primorskem
janez.drobnic@pef.upr.si
Zaradi virusa covid-19 se je svet v kratkem času znašel v pandemiji, ki je te-
meljito preoblikovala življenja večine ljudi in vplivala na številne gospodar-
ske ter negospodarske sektorje, s tem pa tudi na izobraževalne procese in
ustanove, ki so iskali rešitve. To smo na področju izobraževanja prepoznavali
kot prekinjeno šolanje, »podaljšane počitnice«, izobraževanje/učenje na da-
ljavo ipd. Kot kažejo raziskave, na katere se sklicujejo prispevki te monogra-
fije, so države, ustanove, vodstveni in strokovni delavci k reševanju pristopili
glede na svoje zmožnosti ter z veliko mero inovativnosti pa tudi improviza-
cije. Temu vprašanju so zato po svetu posvetili veliko število znanstvenih sre-
čanj, odziv je bil viden tudi v mnogih svetovnih znanstvenih revijah.
Tematski razpon člankov v pričujoči monografiji je bogat in zajema vse
ravni ter področja izobraževanja, po starosti, statusu in socialnih ozadjih raz-
lične skupine, kar publikaciji daje tudi široko analitično vrednost. Iz vsebine
teh dragocenih člankov, ki imajo utemeljitve v opravljenih raziskavah, ugota-
vljam, da se vse države, ne glede na stopnjo razvitosti in stopnjo digitalizacije
izobraževanja, znašle v situaciji, na katero v glavnem niso bile pripravljene.
Seveda je bil položaj veliko težji v tistih državah, ki niso imele dobro razvitih
osnov za spletno poučevanje, kamor sodijo računalniška infrastruktura, in-
ternetne povezave, digitalno pismeni učitelji in učenci, dobro sodelovanje s
starši ipd. Odziv šolstva na takšne okoliščine je izjemno pomemben, tako za-
radi števila učencev in učiteljev, ki so se soočili z izzivom, kot zaradi splošnosti
pojava in moči vpliva.
Že hiter pogled v vsebino člankov pokaže, da je v roku pol leta po pande-
miji v evropskih državah potekal pouk na daljavo na različne načine, z različno
tehnologijo ter razlikami v uspehih in stališčih do takšnega načina poučeva-
nja. Te izobraževalne razlike pa so razkrile številne neenakosti med učečimi
se in tudi med izvajalci izobraževanja. Ne le da so bila razkrita neskladja v ka-
kovosti računalniške opreme in razpoložljivosti pasovne širine, temveč so se
pokazala predvsem v tem, v kolikšni meri so izobraževalne veščine potrebne
za poučevanje in učenje.
Kaže, da je prenos izobraževanja iz učilnic v spletno okolje odprl številna
vprašanja ter učiteljem in vzgojiteljem povzročil nemalo težav ter stisk, saj
Drobnič, J., S. Pelc, M. Kukanja Gabrijelčič, K. Česnik, N. Cotič in T. Volmut, ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje
v času covida-19: odzivi in priložnosti za nove pedagoške pobude. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-170-4.9-10
