Page 13 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 13
Zgodnje učenje matematike med starši
in otroki v času pandemije
Nataša Živkovič
Vrtec pri OŠ Istrskega odreda Gračišče
natasa.zivkovic13@gmail.com
Pandemija covida-19 je povzročila izredne razmere na celotnem področju
vzgoje in izobraževanja tako v svetu kot v Sloveniji. Šolski sistemi, učitelji, vzgo-
jitelji, starši, družba in predvsem otroci so se znašli v povsem novi realnosti, ka-
tere daljnosežne učinke šele začenjamo raziskovati in ugotavljati. Za prihodnje
načrtovanje dela na predšolskem področju so zato nujne raziskave, ki zajemajo
vsa področja razvoja predšolskega otroka, med katera spada tudi razvoj mate-
matične pismenosti predšolskih otrok. Glavni namen te raziskave je bil ugoto-
viti, katere matematične igre so se starši igrali s svojimi predšolskimi otroki v
času razglasitve pandemije in zaprtja vrtcev, ter poiskati povezanost med igro
matematičnih vsebin in spolom ter izobrazbo staršev. Ugotovili smo, da ni raz-
lik med stopnjo in vrsto izobrazbe staršev in vrstami matematičnih iger, ki so
se jih le-ti igrali s svojimi otroki v času pandemije. Statistično značilna pa je
povezava med izbiro matematičnih iger in spolom starša.
Ključne besede: predšolska matematika, vloga staršev pri učenju, matematične
igre, pandemija covida-19
Uvod
Predšolska vzgoja že od samega začetka nastajanja in organiziranja v različne
oblike vzgoje ter skrbi za otroke odraža družbene razmere, v okviru katerih
se razvijajo vrednote družbe in odnos do otroštva (Vonta 2010). Številne ra-
ziskave dokazujejo, kako pomembni so predšolska znanja in veščine, saj jih
povezujejo s kasnejšim uspehom tako v šoli kot v življenju. Zavedanje o po-
membnosti predšolske vzgoje v evropskih politikah je prisotno vse od izdaje
Priporočil Sveta o varstvu otrok iz leta 1992, kar je še posebej pomembno za
ogrožene otroke (Jager 2015).
Evropska komisija (2011) izpostavlja, da obstaja večja verjetnost, da bo uče-
nje posameznika kasneje učinkovitejše, in da je verjetneje, da se bo posa-
meznik vključeval tudi v programe vseživljenjskega učenja, če je bil vklju-
čen v predšolske programe. Manjša je tudi verjetnost za opustitev šolanja,
povečajo se izobrazbeni dosežki posameznika, zmanjšajo se stroški družbe
v primerih neizkoriščenih talentov posameznika, manjši pa so tudi stroški
Drobnič, J., S. Pelc, M. Kukanja Gabrijelčič, K. Česnik, N. Cotič in T. Volmut, ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje
v času covida-19: odzivi in priložnosti za nove pedagoške pobude. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-170-4.13-31
in otroki v času pandemije
Nataša Živkovič
Vrtec pri OŠ Istrskega odreda Gračišče
natasa.zivkovic13@gmail.com
Pandemija covida-19 je povzročila izredne razmere na celotnem področju
vzgoje in izobraževanja tako v svetu kot v Sloveniji. Šolski sistemi, učitelji, vzgo-
jitelji, starši, družba in predvsem otroci so se znašli v povsem novi realnosti, ka-
tere daljnosežne učinke šele začenjamo raziskovati in ugotavljati. Za prihodnje
načrtovanje dela na predšolskem področju so zato nujne raziskave, ki zajemajo
vsa področja razvoja predšolskega otroka, med katera spada tudi razvoj mate-
matične pismenosti predšolskih otrok. Glavni namen te raziskave je bil ugoto-
viti, katere matematične igre so se starši igrali s svojimi predšolskimi otroki v
času razglasitve pandemije in zaprtja vrtcev, ter poiskati povezanost med igro
matematičnih vsebin in spolom ter izobrazbo staršev. Ugotovili smo, da ni raz-
lik med stopnjo in vrsto izobrazbe staršev in vrstami matematičnih iger, ki so
se jih le-ti igrali s svojimi otroki v času pandemije. Statistično značilna pa je
povezava med izbiro matematičnih iger in spolom starša.
Ključne besede: predšolska matematika, vloga staršev pri učenju, matematične
igre, pandemija covida-19
Uvod
Predšolska vzgoja že od samega začetka nastajanja in organiziranja v različne
oblike vzgoje ter skrbi za otroke odraža družbene razmere, v okviru katerih
se razvijajo vrednote družbe in odnos do otroštva (Vonta 2010). Številne ra-
ziskave dokazujejo, kako pomembni so predšolska znanja in veščine, saj jih
povezujejo s kasnejšim uspehom tako v šoli kot v življenju. Zavedanje o po-
membnosti predšolske vzgoje v evropskih politikah je prisotno vse od izdaje
Priporočil Sveta o varstvu otrok iz leta 1992, kar je še posebej pomembno za
ogrožene otroke (Jager 2015).
Evropska komisija (2011) izpostavlja, da obstaja večja verjetnost, da bo uče-
nje posameznika kasneje učinkovitejše, in da je verjetneje, da se bo posa-
meznik vključeval tudi v programe vseživljenjskega učenja, če je bil vklju-
čen v predšolske programe. Manjša je tudi verjetnost za opustitev šolanja,
povečajo se izobrazbeni dosežki posameznika, zmanjšajo se stroški družbe
v primerih neizkoriščenih talentov posameznika, manjši pa so tudi stroški
Drobnič, J., S. Pelc, M. Kukanja Gabrijelčič, K. Česnik, N. Cotič in T. Volmut, ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje
v času covida-19: odzivi in priložnosti za nove pedagoške pobude. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-170-4.13-31
