Page 123 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 123
Umetnik v pedagoškem procesu
rega se steka ves proces slikanja in gledanja slike [likovnega ustvarjanja
in opazovanja nastajajoče likovne forme, op. a.].
Obenem umetniki večinoma cenijo izrazno pristnost, ki jo razvojno gle-
dano premore otrok, in jo želijo pri otroku v čim večji meri tudi ohranjati. Zato
v procesu snovanja nimajo togo zastavljenih pričakovanj in vnaprej predvi-
denih rešitev, ki ustvarjalnost prej zavirajo kot spodbujajo, pač pa so spo-
sobni (p)odpirati možnosti, ki sovpadajo z otrokovo zamislijo in mu jo obe-
nem pomagajo razviti v kompleksnejšo obliko na nevsiljiv ter izrazno neopo-
rečen način.
Sodelovanje učitelja in umetnika v pedagoškem procesu omogoča vzpo-
stavljanje spodbudnih učnih okolij za negovanje odnosa do umetnosti. Ro-
binson (2015) ugotavlja, da je treba v vrtcih in šolah razvijati spoštovanje
do umetnosti skozi procese: (a) ustvarjanja in/ali oblikovanja, (b) izvajanja
in/ali predstavljanja in (c) sprejemanja in/ali odzivanja. Otrok/mladostnik se
tako skozi različne priložnosti – umetniške aktivnosti srečuje z ustvarjalnimi
prvinami procesa. Soudeležen je v izkušnji: (a) umetniškega ustvarjanja, ko
ustvarja in se izraža v umetniških jezikih; (b) umetniškega poustvarjanja, ko
umetniško delo interpretira, ponovno poustvari; (c) podoživljanja, ko ume-
tniška dela in procese umetniškega snovanja sprejema, se nanje odziva in jih
vrednoti. Če povemo še z drugimi besedami, na primeru za glasbeno umet-
nost, v spodbudnem učnem okolju naj bo otroku/mladostniku omogočena
izkušnja biti skladatelj, glasbeni interpret in poslušalec glasbe. V teh procesih
je sodelovanje umetnikov nenadomestljivo.
V naši raziskavi nas je zanimalo, kako sodelujoči umetniki v projektu SKUM
doživljajo lastno vlogo v pedagoškem procesu v vrtcu/šoli. Analiza njihovih
razmišljanj je predstavljena v nadaljevanju.
Raziskava med sodelujočimi umetniki v projektu SKUM
Raziskovalni problem
Mednarodne raziskave o umetnosti v vzgoji ugotavljajo potrebo po vzpo-
stavljanju trajnejših partnerstev med učitelji in umetniki (Kenny 2020; Bam-
ford 2012; Bamford in Glinkowski 2010; Wolf 2008). Vključevanje umetnikov v
pedagoški proces je bilo tudi osrednje raziskovalno polje projekta SKUM.
V ta namen smo projekt zasnovali široko, z odprtim pristopom do preu-
čevanja praks poučevanja v sodelovanju z umetniki in s kulturnimi usta-
novami.
Na osnovi analiz pedagoških praks ugotavljamo, da je kulturno-umetnost-
na vzgoja pozitivno povezana z dobrimi rezultati učenja in poučevanja v vrt-
123
rega se steka ves proces slikanja in gledanja slike [likovnega ustvarjanja
in opazovanja nastajajoče likovne forme, op. a.].
Obenem umetniki večinoma cenijo izrazno pristnost, ki jo razvojno gle-
dano premore otrok, in jo želijo pri otroku v čim večji meri tudi ohranjati. Zato
v procesu snovanja nimajo togo zastavljenih pričakovanj in vnaprej predvi-
denih rešitev, ki ustvarjalnost prej zavirajo kot spodbujajo, pač pa so spo-
sobni (p)odpirati možnosti, ki sovpadajo z otrokovo zamislijo in mu jo obe-
nem pomagajo razviti v kompleksnejšo obliko na nevsiljiv ter izrazno neopo-
rečen način.
Sodelovanje učitelja in umetnika v pedagoškem procesu omogoča vzpo-
stavljanje spodbudnih učnih okolij za negovanje odnosa do umetnosti. Ro-
binson (2015) ugotavlja, da je treba v vrtcih in šolah razvijati spoštovanje
do umetnosti skozi procese: (a) ustvarjanja in/ali oblikovanja, (b) izvajanja
in/ali predstavljanja in (c) sprejemanja in/ali odzivanja. Otrok/mladostnik se
tako skozi različne priložnosti – umetniške aktivnosti srečuje z ustvarjalnimi
prvinami procesa. Soudeležen je v izkušnji: (a) umetniškega ustvarjanja, ko
ustvarja in se izraža v umetniških jezikih; (b) umetniškega poustvarjanja, ko
umetniško delo interpretira, ponovno poustvari; (c) podoživljanja, ko ume-
tniška dela in procese umetniškega snovanja sprejema, se nanje odziva in jih
vrednoti. Če povemo še z drugimi besedami, na primeru za glasbeno umet-
nost, v spodbudnem učnem okolju naj bo otroku/mladostniku omogočena
izkušnja biti skladatelj, glasbeni interpret in poslušalec glasbe. V teh procesih
je sodelovanje umetnikov nenadomestljivo.
V naši raziskavi nas je zanimalo, kako sodelujoči umetniki v projektu SKUM
doživljajo lastno vlogo v pedagoškem procesu v vrtcu/šoli. Analiza njihovih
razmišljanj je predstavljena v nadaljevanju.
Raziskava med sodelujočimi umetniki v projektu SKUM
Raziskovalni problem
Mednarodne raziskave o umetnosti v vzgoji ugotavljajo potrebo po vzpo-
stavljanju trajnejših partnerstev med učitelji in umetniki (Kenny 2020; Bam-
ford 2012; Bamford in Glinkowski 2010; Wolf 2008). Vključevanje umetnikov v
pedagoški proces je bilo tudi osrednje raziskovalno polje projekta SKUM.
V ta namen smo projekt zasnovali široko, z odprtim pristopom do preu-
čevanja praks poučevanja v sodelovanju z umetniki in s kulturnimi usta-
novami.
Na osnovi analiz pedagoških praks ugotavljamo, da je kulturno-umetnost-
na vzgoja pozitivno povezana z dobrimi rezultati učenja in poučevanja v vrt-
123
