Page 127 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 127
Umetnik v pedagoškem procesu
nih premikov pri skupini učečih se, še manj na individualni ravni pri
posamezniku.
C17 Pojav učenja skozi umetniško dejavnost, ko otrok/mladostnik spo-
znava določene vsebine in/ali se skozi njih samoraziskuje/samoude-
janja. Hkrati isti proces deluje vzgojno, saj vzpodbuja socialni mo-
ment oziroma otrokova/mladostnikova čustva v odnosu do vsebin,
načina dela, (samo)udejanja in okolice, hkrati tudi spodbuja estetske
vrednote in v skupinskem ustvarjalnem delu možnosti razvoja empa-
tije ter medsebojne pomoči in podpore.
UM4, fotograf
C18 Doživljam se kot spodbujevalec domišljije in motivator za izražanje
čustev. Torej tudi za odpiranje prostora, v katerem se učeči se lahko
izrazi.
C19 Da poleg pravil, ki jih ima neka umetniška praksa, spodbujam, da se
izrazi tista druga stran, da se odpre prostor, kjer ni le »to je lepo/grdo,
dobro/slabo« ali na koncu tudi le čakanje na oceno.
C20 Vsekakor je načrtovanje procesa smiselno. Predvsem se mi zdi, da je
dobro vsebinsko opredeliti proces, mu dati neko idejo, smer. Potem
pa znotraj idej poiskati način, kako to ustvariti.
C21 Vsekakor si želim doseči, da se zgodi proces, v katerem se lahko vsi ne-
obremenjeno izražamo, pri čemer je pomembnejši proces ustvarjanja
kot pa rezultat.
UM5, kiparka
C22 Proces je na tehničnem nivoju podoben kot pri lastnem ustvarjanju,
vsebino in izraz pa ohranjam v domeni udeležencev. Dobrodošle so
informacije o izrazni viziji udeležencev (otrok), ki se izkažejo med
ustvarjalnim procesom.
C23 V šolskem prostoru doživljam sebe kot osebo z umetniškimi izku-
šnjami, ki želi to deliti z učečimi se. Želim biti njihov »varuh«, da pro-
jekt pripeljejo do faze, ko začutijo sproščenost in zanesljivost poti, v
katero se podajajo.
C24 Umetniki imamo tudi zaradi narave svojega dela veliko sposobnost
opazovanja, tako vizualno kot energetsko. Hitro ugotovim, kakšno je
razpoloženje v skupini, in se učeči se brez zadržkov obrnejo name z
različnimi vprašanji, problemi . . . To mi omogoča, da z učečimi se lažje
komuniciram na individualen način, kar prinaša sproščenost, razbre-
menjenost in s tem boljše rezultate.
127
nih premikov pri skupini učečih se, še manj na individualni ravni pri
posamezniku.
C17 Pojav učenja skozi umetniško dejavnost, ko otrok/mladostnik spo-
znava določene vsebine in/ali se skozi njih samoraziskuje/samoude-
janja. Hkrati isti proces deluje vzgojno, saj vzpodbuja socialni mo-
ment oziroma otrokova/mladostnikova čustva v odnosu do vsebin,
načina dela, (samo)udejanja in okolice, hkrati tudi spodbuja estetske
vrednote in v skupinskem ustvarjalnem delu možnosti razvoja empa-
tije ter medsebojne pomoči in podpore.
UM4, fotograf
C18 Doživljam se kot spodbujevalec domišljije in motivator za izražanje
čustev. Torej tudi za odpiranje prostora, v katerem se učeči se lahko
izrazi.
C19 Da poleg pravil, ki jih ima neka umetniška praksa, spodbujam, da se
izrazi tista druga stran, da se odpre prostor, kjer ni le »to je lepo/grdo,
dobro/slabo« ali na koncu tudi le čakanje na oceno.
C20 Vsekakor je načrtovanje procesa smiselno. Predvsem se mi zdi, da je
dobro vsebinsko opredeliti proces, mu dati neko idejo, smer. Potem
pa znotraj idej poiskati način, kako to ustvariti.
C21 Vsekakor si želim doseči, da se zgodi proces, v katerem se lahko vsi ne-
obremenjeno izražamo, pri čemer je pomembnejši proces ustvarjanja
kot pa rezultat.
UM5, kiparka
C22 Proces je na tehničnem nivoju podoben kot pri lastnem ustvarjanju,
vsebino in izraz pa ohranjam v domeni udeležencev. Dobrodošle so
informacije o izrazni viziji udeležencev (otrok), ki se izkažejo med
ustvarjalnim procesom.
C23 V šolskem prostoru doživljam sebe kot osebo z umetniškimi izku-
šnjami, ki želi to deliti z učečimi se. Želim biti njihov »varuh«, da pro-
jekt pripeljejo do faze, ko začutijo sproščenost in zanesljivost poti, v
katero se podajajo.
C24 Umetniki imamo tudi zaradi narave svojega dela veliko sposobnost
opazovanja, tako vizualno kot energetsko. Hitro ugotovim, kakšno je
razpoloženje v skupini, in se učeči se brez zadržkov obrnejo name z
različnimi vprašanji, problemi . . . To mi omogoča, da z učečimi se lažje
komuniciram na individualen način, kar prinaša sproščenost, razbre-
menjenost in s tem boljše rezultate.
127
