Page 121 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 121
Umetnik v pedagoškem procesu
z vidikov sprejemanja, spoznavanja in raziskovanja umetnosti ter ustvarjal-
nosti na vseh področjih kulture. Kot eden od prednostnih razvojnih ciljev
je omenjena potreba po medresorski umestitvi KUV v področne strategije in
operativne načrte na področju vzgoje in izobraževanja (Ministrstvo za šolstvo
in šport 2011) ter v druge sektorske razvojne politike (vseživljenjsko učenje,
zdravje, družinska in mladinska politika itd.) (str. 41).
Če se na deklarativni ravni umetnost umešča v strateške dokumente kot
pomembno področje učenja in poučevanja, se na izvedbeni ravni odpira iz-
ziv, kako te razvojne cilje uresničiti. Ugotovitve mednarodnih raziskav ka-
žejo, da umetnosti v vzgoji še vedno pripada vloga obrobnega, sproščujo-
čega, »manj resnega« učnega področja (Andrews 2008; Robinson 1999; Win-
ner, Goldstein in Vincent-Lancin 2013). Tak status umetnosti je po mnenju do-
rothy Morrisseyj in Ailbhe Kenny (2021) odraz statusa umetnosti v družbi na
splošno.
Glede na dejstvo, da je pedagoški kader zavezan k zagotavljanju kako-
vostnega učenja in poučevanja v institucionalizirani vzgoji ter izobraževanju
na umetniških področjih, so se nekatere raziskave (Andrews 2016; Bamford
2012; Kind idr. 2007; McDonald idr. 2019; Snook in Buck 2014) usmerile v razi-
skovanje vzrokov za to. Ugotovitve omenjenih raziskav so pokazale potrebo
po večji usposobljenosti vzgojiteljev v vrtcih in razrednih učiteljev v osnov-
nih šolah za poučevanje umetniških področij. S tovrstnim usposabljanjem bi
namreč pridobili tudi več utemeljene profesionalne suverenosti na umetni-
ških področjih, to pa bi pozitivno vplivalo na učiteljevo samozavest pri načr-
tovanju in posredovanju vsebin s področja umetnosti in povečalo njegovo
navdušenje nad udejanjanjem teh vsebin. Slednje je potrdila tudi obsežna
mednarodna študija Deirdre Russell-Bowie in Dowsona (2005). Utemeljena
samozavest in navdušenje predstavljata primarni determinanti visokokako-
vostne umetnostne vzgoje, kar ugotavlja tudi Bamford (2006; 2012).
Oreck (2004, 55–56) sicer poudarja, da cilj študijskih programov za poklic
vzgojitelja v vrtcih in razrednega učitelja ni v tem, da bi bodoči pedagogi
postali specialisti za umetniška področja, pač pa da bi prepoznali in ozavestili
učinkovitost umetniških področij ter umetnost integrirali z neumetniškimi
področji in s tem prispevali k ustvarjalnejšim oblikam učenja ter poučevanja.
Analiza študijskih programov prve stopnje na UP PEF in UL ² je pokazala,
da se študenti, bodoči vzgojitelji in učitelji, seznanijo z različnimi umetniškimi
praksami, vendar sta obseg in časovno strnjeno izvajanje študijskih predme-
tov nenaklonjena temu, da bi študenti lahko poglobljeno razvijali spretnosti
² Analize so del dokumentacijskega gradiva projekta SKUM (2020).
121
z vidikov sprejemanja, spoznavanja in raziskovanja umetnosti ter ustvarjal-
nosti na vseh področjih kulture. Kot eden od prednostnih razvojnih ciljev
je omenjena potreba po medresorski umestitvi KUV v področne strategije in
operativne načrte na področju vzgoje in izobraževanja (Ministrstvo za šolstvo
in šport 2011) ter v druge sektorske razvojne politike (vseživljenjsko učenje,
zdravje, družinska in mladinska politika itd.) (str. 41).
Če se na deklarativni ravni umetnost umešča v strateške dokumente kot
pomembno področje učenja in poučevanja, se na izvedbeni ravni odpira iz-
ziv, kako te razvojne cilje uresničiti. Ugotovitve mednarodnih raziskav ka-
žejo, da umetnosti v vzgoji še vedno pripada vloga obrobnega, sproščujo-
čega, »manj resnega« učnega področja (Andrews 2008; Robinson 1999; Win-
ner, Goldstein in Vincent-Lancin 2013). Tak status umetnosti je po mnenju do-
rothy Morrisseyj in Ailbhe Kenny (2021) odraz statusa umetnosti v družbi na
splošno.
Glede na dejstvo, da je pedagoški kader zavezan k zagotavljanju kako-
vostnega učenja in poučevanja v institucionalizirani vzgoji ter izobraževanju
na umetniških področjih, so se nekatere raziskave (Andrews 2016; Bamford
2012; Kind idr. 2007; McDonald idr. 2019; Snook in Buck 2014) usmerile v razi-
skovanje vzrokov za to. Ugotovitve omenjenih raziskav so pokazale potrebo
po večji usposobljenosti vzgojiteljev v vrtcih in razrednih učiteljev v osnov-
nih šolah za poučevanje umetniških področij. S tovrstnim usposabljanjem bi
namreč pridobili tudi več utemeljene profesionalne suverenosti na umetni-
ških področjih, to pa bi pozitivno vplivalo na učiteljevo samozavest pri načr-
tovanju in posredovanju vsebin s področja umetnosti in povečalo njegovo
navdušenje nad udejanjanjem teh vsebin. Slednje je potrdila tudi obsežna
mednarodna študija Deirdre Russell-Bowie in Dowsona (2005). Utemeljena
samozavest in navdušenje predstavljata primarni determinanti visokokako-
vostne umetnostne vzgoje, kar ugotavlja tudi Bamford (2006; 2012).
Oreck (2004, 55–56) sicer poudarja, da cilj študijskih programov za poklic
vzgojitelja v vrtcih in razrednega učitelja ni v tem, da bi bodoči pedagogi
postali specialisti za umetniška področja, pač pa da bi prepoznali in ozavestili
učinkovitost umetniških področij ter umetnost integrirali z neumetniškimi
področji in s tem prispevali k ustvarjalnejšim oblikam učenja ter poučevanja.
Analiza študijskih programov prve stopnje na UP PEF in UL ² je pokazala,
da se študenti, bodoči vzgojitelji in učitelji, seznanijo z različnimi umetniškimi
praksami, vendar sta obseg in časovno strnjeno izvajanje študijskih predme-
tov nenaklonjena temu, da bi študenti lahko poglobljeno razvijali spretnosti
² Analize so del dokumentacijskega gradiva projekta SKUM (2020).
121
