Page 131 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 131
Umetnik v pedagoškem procesu
odvisni od učencev, njihovega talenta in volje ter nenazadnje od tega,
kakšen dan je. Največkrat se v situaciji prilagajam, reagiram na pevce
in predvsem skušam slediti le ciljem, in ne samemu postopku. Na ta
način so tudi oni bolj svobodni in lahko precej več dosežejo v posame-
znem srečanju, na posamezni delavnici. Načrtovanje procesa je smi-
selno, s tem da na daljši rok težimo k zasledovanju ciljev, sproti pa se
prilagajamo dani situaciji in spodbujamo učence.
Vstopanje umetnika v pedagoški proces in doživljanje lastne vloge
Umetnik želi biti v šolskem okolju prepoznan po lastnem umetniškem opusu,
ki naj ga najprej spozna in doživi učitelj ter pri tem ugotovi, ali sta njuna po-
gleda na umetnost in pristop k učenju in poučevanju primerljiva in združljiva
za vzpostavitev nadaljnjega sodelovanja.
C42 Ko umetnik pride v šolsko okolje, želi biti prepoznan po lastnih ume-
tniških dosežkih. Pričakuje, da ga kot takega pozna učitelj, učiteljevo
navdušenje je vzvod, da se z umetnikom srečata v nekem dialogu pri
reševanju problema. Učenci morajo to začutiti. Iz njunega odnosa se
morajo učiti dialoga in odnosa do umetnosti.
C23 V šolskem prostoru doživljam sebe kot osebo z umetniškimi izku-
šnjami, ki želi to deliti z učečimi se.
C44 Kot enega od soustvarjalcev dogodka [. . .], ki iz osebne izkušnje na-
govarja ostale skozi svoje umetniške projekte [. . .].
Kritični so do situacij, v katerih se ne vzpostavi vzajemno medsebojno so-
delovanje. V posameznih primerih omenjajo neskladje pogledov umetnika
in učitelja na umetnost. Pri nekaterih učiteljih opažajo pomanjkanje navdu-
šenja.
Umetniki želijo, da so otroci/mladostniki seznanjeni z njihovimi prihodi v
vrtce/šole. Mnenje o izraznih sposobnostih otrok in mladostnikov pa si ve-
čina raje kot posredno od vzgojitelja/učitelja pridobi sama neposredno pri
delu z otroki/mladostniki:
C14 Dobrodošle so informacije o izrazni viziji udeležencev, ki se kažejo
med ustvarjalnim procesom.
Sebe doživljajo kot tistega, ki lahko ustvari prijetno klimo za učenje ter
spodbudno in varno okolje za izražanje.
C1 Sebe doživljam kot nekoga, ki rad ustvari udoben in varen prostor,
131
odvisni od učencev, njihovega talenta in volje ter nenazadnje od tega,
kakšen dan je. Največkrat se v situaciji prilagajam, reagiram na pevce
in predvsem skušam slediti le ciljem, in ne samemu postopku. Na ta
način so tudi oni bolj svobodni in lahko precej več dosežejo v posame-
znem srečanju, na posamezni delavnici. Načrtovanje procesa je smi-
selno, s tem da na daljši rok težimo k zasledovanju ciljev, sproti pa se
prilagajamo dani situaciji in spodbujamo učence.
Vstopanje umetnika v pedagoški proces in doživljanje lastne vloge
Umetnik želi biti v šolskem okolju prepoznan po lastnem umetniškem opusu,
ki naj ga najprej spozna in doživi učitelj ter pri tem ugotovi, ali sta njuna po-
gleda na umetnost in pristop k učenju in poučevanju primerljiva in združljiva
za vzpostavitev nadaljnjega sodelovanja.
C42 Ko umetnik pride v šolsko okolje, želi biti prepoznan po lastnih ume-
tniških dosežkih. Pričakuje, da ga kot takega pozna učitelj, učiteljevo
navdušenje je vzvod, da se z umetnikom srečata v nekem dialogu pri
reševanju problema. Učenci morajo to začutiti. Iz njunega odnosa se
morajo učiti dialoga in odnosa do umetnosti.
C23 V šolskem prostoru doživljam sebe kot osebo z umetniškimi izku-
šnjami, ki želi to deliti z učečimi se.
C44 Kot enega od soustvarjalcev dogodka [. . .], ki iz osebne izkušnje na-
govarja ostale skozi svoje umetniške projekte [. . .].
Kritični so do situacij, v katerih se ne vzpostavi vzajemno medsebojno so-
delovanje. V posameznih primerih omenjajo neskladje pogledov umetnika
in učitelja na umetnost. Pri nekaterih učiteljih opažajo pomanjkanje navdu-
šenja.
Umetniki želijo, da so otroci/mladostniki seznanjeni z njihovimi prihodi v
vrtce/šole. Mnenje o izraznih sposobnostih otrok in mladostnikov pa si ve-
čina raje kot posredno od vzgojitelja/učitelja pridobi sama neposredno pri
delu z otroki/mladostniki:
C14 Dobrodošle so informacije o izrazni viziji udeležencev, ki se kažejo
med ustvarjalnim procesom.
Sebe doživljajo kot tistega, ki lahko ustvari prijetno klimo za učenje ter
spodbudno in varno okolje za izražanje.
C1 Sebe doživljam kot nekoga, ki rad ustvari udoben in varen prostor,
131
