Page 135 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 135
Umetnik v pedagoškem procesu
Umetnikov pogled na otroka/mladostnika v procesu umetniškega
snovanja in učenja
Umetniki si pri delu z otrokom/mladostnikom pripisujejo sposobnosti pozor-
nega opazovanja in spremljanja otroka, uvida v situacijo, »pogleda onkraj«,
intuicije, predvsem pa sposobnost prepoznavanja umetniških potencialov
otrok in mladostnikov:
C24 Umetniki imamo tudi zaradi narave svojega dela veliko sposobnost
opazovanja, tako vizualno kot energetsko. Hitro ugotovim, kakšno je
razpoloženje v skupini [. . .].
C8 Pregovorno je umetnik veliko bolj senzibilen za najrazličnejša tako
psihična kot fizična stanja ljudi [. . .].
C37 V primerjavi z učiteljem so nedvomno prednost dragocene izkušnje,
zaradi katerih hitro opazim sposobnost oziroma nadarjenost otrok.
C45 Z ustvarjanjem zaupanja, sproščenega dialoga, iskrive radovedno-
sti, v kateri ni neumnih vprašanj, se hitro opazi raznoliko nadarjene
otroke.
Vse to jim omogoča individualizacijo procesov in vzpostavljanje spoštlji-
vega odnosa do otrok/mladostnikov.
Zavedajo se pomena izkustvenega učenja in dopuščanja »napak«. Ome-
njajo, da je treba opaziti in spoštovati tudi tiste otrokove izkušnje, ki ne vo-
dijo nujno do »pravega izdelka«, pač pa mu zagotavljajo odkrivanje njemu
pomembnih značilnosti vsebine, materiala, orodja ali tehničnega postopka.
Te so včasih komaj opazne in jih nevešči opazovalec zlahka prezre. Ob tovr-
stnem zavedanju pomena učne izkušnje se zmanjša pritisk otrokovih priča-
kovanj, da mora nastati nekaj vnaprej določenega, prepoznavnega, »pravil-
nega«. Na to opozori umetnica, ki omenja, da ji največji izziv predstavljajo
otroci, ki izražajo svojo izrazno negotovost:
UM1 Zame največji izziv je, da otrok preseneti samega sebe in uvidi, da
zmore, da zna, če verjame vase. In to je popotnica za nadaljnje situ-
acije, v katerih bo »otrok« velikokrat moral znati spodbujati samega
sebe.
Tenkočutnost umetnika do otroka razberemo iz naslednjega povzetka po-
govora z umetnico s področja likovne umetnosti. Pri svojem vodenju de-
lavnic se izogiba neposrednemu poseganju v otrokovo nastajajočo izrazno
obliko. Otrokom, ki potrebujejo nasvet ali demonstracijo, le-to ponazori s
135
Umetnikov pogled na otroka/mladostnika v procesu umetniškega
snovanja in učenja
Umetniki si pri delu z otrokom/mladostnikom pripisujejo sposobnosti pozor-
nega opazovanja in spremljanja otroka, uvida v situacijo, »pogleda onkraj«,
intuicije, predvsem pa sposobnost prepoznavanja umetniških potencialov
otrok in mladostnikov:
C24 Umetniki imamo tudi zaradi narave svojega dela veliko sposobnost
opazovanja, tako vizualno kot energetsko. Hitro ugotovim, kakšno je
razpoloženje v skupini [. . .].
C8 Pregovorno je umetnik veliko bolj senzibilen za najrazličnejša tako
psihična kot fizična stanja ljudi [. . .].
C37 V primerjavi z učiteljem so nedvomno prednost dragocene izkušnje,
zaradi katerih hitro opazim sposobnost oziroma nadarjenost otrok.
C45 Z ustvarjanjem zaupanja, sproščenega dialoga, iskrive radovedno-
sti, v kateri ni neumnih vprašanj, se hitro opazi raznoliko nadarjene
otroke.
Vse to jim omogoča individualizacijo procesov in vzpostavljanje spoštlji-
vega odnosa do otrok/mladostnikov.
Zavedajo se pomena izkustvenega učenja in dopuščanja »napak«. Ome-
njajo, da je treba opaziti in spoštovati tudi tiste otrokove izkušnje, ki ne vo-
dijo nujno do »pravega izdelka«, pač pa mu zagotavljajo odkrivanje njemu
pomembnih značilnosti vsebine, materiala, orodja ali tehničnega postopka.
Te so včasih komaj opazne in jih nevešči opazovalec zlahka prezre. Ob tovr-
stnem zavedanju pomena učne izkušnje se zmanjša pritisk otrokovih priča-
kovanj, da mora nastati nekaj vnaprej določenega, prepoznavnega, »pravil-
nega«. Na to opozori umetnica, ki omenja, da ji največji izziv predstavljajo
otroci, ki izražajo svojo izrazno negotovost:
UM1 Zame največji izziv je, da otrok preseneti samega sebe in uvidi, da
zmore, da zna, če verjame vase. In to je popotnica za nadaljnje situ-
acije, v katerih bo »otrok« velikokrat moral znati spodbujati samega
sebe.
Tenkočutnost umetnika do otroka razberemo iz naslednjega povzetka po-
govora z umetnico s področja likovne umetnosti. Pri svojem vodenju de-
lavnic se izogiba neposrednemu poseganju v otrokovo nastajajočo izrazno
obliko. Otrokom, ki potrebujejo nasvet ali demonstracijo, le-to ponazori s
135
