Page 139 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 139
Umetnik v pedagoškem procesu
Umetnica s področja gledališke umetnosti pa poudari, da pri načrtovanju
dejavnosti skuša izoblikovati konsistentno strukturo, ki je dovolj trdna, da nas
bo pripeljala do cilja, a hkrati dovolj fleksibilna, da bo dopustila različna iska-
nja in različne poti.
Zaradi poglobljenega znanja na svojem umetniškem področju umetnikov
ni strah poseči po izrazno ambicioznih, a obenem manj predvidljivih procesih
umetniškega snovanja:
C31 Nikoli me ne skrbi, da v delavnici ne bi nastalo nič, a pomembno je, da
ima otrok možnost preizkušati različne izrazne možnosti. Otroci lahko
režejo glino, jo gladijo, uporabljajo kiparske modelirke, razbijajo ka-
lup ipd., ker s tem pridobivajo pomembne izkušnje.
Umetniške prakse umetniki izvajajo posamezno ali skupinsko. Ne moti
jih spontan odziv otrok/mladostnikov, ki bi želeli ustvarjati samostojno ozi-
roma v skupini. Umetnica z likovnega področja omenja, da je te odločitve ne
ovirajo pri nadaljnji izpeljavi dejavnosti. Pri skupinski obliki ustvarjanja želi,
da vsak član prispeva lastno idejo, ki jo argumentirano deli z ostalimi. Želi,
da končna odločitev predstavlja konsenz vseh članov, do katerega pridejo z
usklajevanjem različnih idej. Kljub temu opaža značilno socialno dinamiko in
hierarhijo odnosov, ki se spontano vzpostavita med člani. »Pomembni« člani
skupine samoiniciativno prevzemajo ključnejše pozicije, »manj izstopajoči«
pa so zadolženi za tiste dele kiparske forme, ki načeloma niso izrazito izposta-
vljeni. V takih situacijah vsem članom pojasni, da je kiparska forma načeloma
vidna z vseh zornih kotov, zato pravzaprav manj pomembnih delov pri skulp-
turi ni. S tem poudari vlogo slehernega člana ter opogumi in spodbudi tudi
tiste, ki navidezno opravljajo »manj pomembna dela«. Za umetnico je tudi
pomembno, da te komentarje slišijo vsi člani skupine, saj jim na ta način spo-
roča, da je pomemben vsak od njih in bodo le z medsebojnim sodelovanjem
ter spoštovanjem dosegli res dober rezultat.
V svojih razmišljanjih umetniki izpostavljajo tudi nekatere organizacijske
vidike načrtovanja dejavnosti, kot je čas. Pomanjkanje časa je lahko ovira pri
doseganju dobrih učnih izidov:
C11 Če se želimo potopiti v umetniško izkušnjo, v prvi vrsti potrebujemo
čas. Ena šolska ura je tista, v kateri se skupina šele dobro ogreje, v dveh
si pogleda v oči, v treh naredi viden korak naprej.
C16 Če je dano dovolj časa, se lahko s pomočjo le-teh [intuicije in ustvar-
jalnosti, op. a.] odkrije veliko novega. Če je prestrogo določena časov-
139
Umetnica s področja gledališke umetnosti pa poudari, da pri načrtovanju
dejavnosti skuša izoblikovati konsistentno strukturo, ki je dovolj trdna, da nas
bo pripeljala do cilja, a hkrati dovolj fleksibilna, da bo dopustila različna iska-
nja in različne poti.
Zaradi poglobljenega znanja na svojem umetniškem področju umetnikov
ni strah poseči po izrazno ambicioznih, a obenem manj predvidljivih procesih
umetniškega snovanja:
C31 Nikoli me ne skrbi, da v delavnici ne bi nastalo nič, a pomembno je, da
ima otrok možnost preizkušati različne izrazne možnosti. Otroci lahko
režejo glino, jo gladijo, uporabljajo kiparske modelirke, razbijajo ka-
lup ipd., ker s tem pridobivajo pomembne izkušnje.
Umetniške prakse umetniki izvajajo posamezno ali skupinsko. Ne moti
jih spontan odziv otrok/mladostnikov, ki bi želeli ustvarjati samostojno ozi-
roma v skupini. Umetnica z likovnega področja omenja, da je te odločitve ne
ovirajo pri nadaljnji izpeljavi dejavnosti. Pri skupinski obliki ustvarjanja želi,
da vsak član prispeva lastno idejo, ki jo argumentirano deli z ostalimi. Želi,
da končna odločitev predstavlja konsenz vseh članov, do katerega pridejo z
usklajevanjem različnih idej. Kljub temu opaža značilno socialno dinamiko in
hierarhijo odnosov, ki se spontano vzpostavita med člani. »Pomembni« člani
skupine samoiniciativno prevzemajo ključnejše pozicije, »manj izstopajoči«
pa so zadolženi za tiste dele kiparske forme, ki načeloma niso izrazito izposta-
vljeni. V takih situacijah vsem članom pojasni, da je kiparska forma načeloma
vidna z vseh zornih kotov, zato pravzaprav manj pomembnih delov pri skulp-
turi ni. S tem poudari vlogo slehernega člana ter opogumi in spodbudi tudi
tiste, ki navidezno opravljajo »manj pomembna dela«. Za umetnico je tudi
pomembno, da te komentarje slišijo vsi člani skupine, saj jim na ta način spo-
roča, da je pomemben vsak od njih in bodo le z medsebojnim sodelovanjem
ter spoštovanjem dosegli res dober rezultat.
V svojih razmišljanjih umetniki izpostavljajo tudi nekatere organizacijske
vidike načrtovanja dejavnosti, kot je čas. Pomanjkanje časa je lahko ovira pri
doseganju dobrih učnih izidov:
C11 Če se želimo potopiti v umetniško izkušnjo, v prvi vrsti potrebujemo
čas. Ena šolska ura je tista, v kateri se skupina šele dobro ogreje, v dveh
si pogleda v oči, v treh naredi viden korak naprej.
C16 Če je dano dovolj časa, se lahko s pomočjo le-teh [intuicije in ustvar-
jalnosti, op. a.] odkrije veliko novega. Če je prestrogo določena časov-
139
