Page 137 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 137
Umetnik v pedagoškem procesu
čustev. Torej tudi za odpiranje prostora, v katerem se učeči se lahko
izrazi.
C33 Čas, ki je namenjen otrokom, je strukturiran samo v grobih obrisih.
Izhodišča, ki temeljijo na posameznih umetniških delih (fotografi-
jah), predstavljajo spodbudo za pogovor, ki večkrat zaide v čisto svojo
smer.
Umetniki omenjajo potrebo po načrtovanju umetniškega oziroma peda-
goškega procesa. Načrtovanje se jim zdi smiselno:
C4 Načrtovani proces se mi zdi smiseln. Vsaj v začetku. Kajti v omejenem
času želim narediti nekaj dobrega in želim, da imajo otroci doživeto
izkušnjo in nato tudi kreativno, da lahko izrazijo doživeto.
C20 Vsekakor je načrtovanje procesa smiselno. Predvsem se mi zdi, da je
dobro vsebinsko opredeliti proces, mu dati neko idejo, smer. Potem
pa znotraj idej poiskati način, kako to ustvariti.
Pri strukturiranju procesa pa želijo omogočiti večpotje do zastavljenih ci-
ljev:
C13 Načrtovanje procesa je smiselno; trdna struktura, ki je dovolj trdna, da
nas bo pripeljala do cilja, a hkrati dovolj fleksibilna, da bo dopustila
različna iskanja in različne poti, je nujna.
C26 Za uspešno izpeljano dejavnost moram načrtovati od ideje do iz-
vedbe in predstavitve. Običajno imam izdelan načrt A, rezervni B in
dodatni C.
Pristopi k načrtovanju se od umetnika do umetnika razlikujejo. V nadalje-
vanju opišemo nekaj primerov.
Umetnica z likovnega področja pojasni, da svoje vloge v pedagoškem pro-
cesu ne razume kot vlogo nekoga, ki naj bi vse udeležence pripeljal do ena-
kega rezultata. Omogočiti jim želi, da vsak udeleženec najde svojo pot, da
lahko v ustvarjalnem procesu odkrije nekaj svojega. Po njenem mnenju je
to način, ko lahko vsak napreduje po lastni poti in zmožnostih. Vzgojite-
lji/učitelji ji v skupni analizi po končani umetniški aktivnosti pogosto priznajo,
da so bili pri poteku dejavnosti presenečeni nad odzivnostjo otrok in nad-
povprečnimi rezultati. Iz njihovih komentarjev zaznava negotovost, da bi k
ustvarjalnim dejavnostim pristopili na podoben način. Zaveda se, da se lahko
sama pri svojem načinu izvajanja pedagoškega procesa zanese na svoje zna-
nje in umetniško snovanje.
137
čustev. Torej tudi za odpiranje prostora, v katerem se učeči se lahko
izrazi.
C33 Čas, ki je namenjen otrokom, je strukturiran samo v grobih obrisih.
Izhodišča, ki temeljijo na posameznih umetniških delih (fotografi-
jah), predstavljajo spodbudo za pogovor, ki večkrat zaide v čisto svojo
smer.
Umetniki omenjajo potrebo po načrtovanju umetniškega oziroma peda-
goškega procesa. Načrtovanje se jim zdi smiselno:
C4 Načrtovani proces se mi zdi smiseln. Vsaj v začetku. Kajti v omejenem
času želim narediti nekaj dobrega in želim, da imajo otroci doživeto
izkušnjo in nato tudi kreativno, da lahko izrazijo doživeto.
C20 Vsekakor je načrtovanje procesa smiselno. Predvsem se mi zdi, da je
dobro vsebinsko opredeliti proces, mu dati neko idejo, smer. Potem
pa znotraj idej poiskati način, kako to ustvariti.
Pri strukturiranju procesa pa želijo omogočiti večpotje do zastavljenih ci-
ljev:
C13 Načrtovanje procesa je smiselno; trdna struktura, ki je dovolj trdna, da
nas bo pripeljala do cilja, a hkrati dovolj fleksibilna, da bo dopustila
različna iskanja in različne poti, je nujna.
C26 Za uspešno izpeljano dejavnost moram načrtovati od ideje do iz-
vedbe in predstavitve. Običajno imam izdelan načrt A, rezervni B in
dodatni C.
Pristopi k načrtovanju se od umetnika do umetnika razlikujejo. V nadalje-
vanju opišemo nekaj primerov.
Umetnica z likovnega področja pojasni, da svoje vloge v pedagoškem pro-
cesu ne razume kot vlogo nekoga, ki naj bi vse udeležence pripeljal do ena-
kega rezultata. Omogočiti jim želi, da vsak udeleženec najde svojo pot, da
lahko v ustvarjalnem procesu odkrije nekaj svojega. Po njenem mnenju je
to način, ko lahko vsak napreduje po lastni poti in zmožnostih. Vzgojite-
lji/učitelji ji v skupni analizi po končani umetniški aktivnosti pogosto priznajo,
da so bili pri poteku dejavnosti presenečeni nad odzivnostjo otrok in nad-
povprečnimi rezultati. Iz njihovih komentarjev zaznava negotovost, da bi k
ustvarjalnim dejavnostim pristopili na podoben način. Zaveda se, da se lahko
sama pri svojem načinu izvajanja pedagoškega procesa zanese na svoje zna-
nje in umetniško snovanje.
137
