Page 141 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 141
Umetnik v pedagoškem procesu
S tovrstnim nevsiljivim delovanjem umetnik otrokom omogoči, da raz-
vijajo upravičeno samozavest, saj je rezultat dejansko posledica njihovega
dela, njihovih odločitev.
Umetniki svoje izrazne zamisli udejanjajo na različne načine, pri čemer se
dobri rezultati dosegajo v ustvarjalnem procesu, ki je temu prilagojen. Načini
izvajanja pedagoškega procesa v vrtcih/šolah ne zagotavljajo vselej ustre-
znih strukturnih pogojev, kot so čas in materiali ter tudi skupna evalvacija.
Umetniki v pedagoškem procesu se v večji meri naslanjajo na lastne zami-
sli, vzgojitelji/učitelji pa na osnovi izkušnje z umetniki usvajajo nova znanja
in odkrivajo nove pristope. Slednje bodo lahko ohranjali tudi pri samostoj-
nem izvajanju pedagoškega procesa oziroma pri samostojnem delu v okvirih
ustvarjalnih dejavnosti.
Zaključek
Na osnovi dokumentacijskega gradiva projekta SKUM ugotavljamo dobre
rezultate učenja v vrtcih in šolah v poučevalnih situacijah, v katerih so sode-
lovali umetniki. Dobri rezultati sodelovanja umetnikov z vzgojitelji/učitelji se
kažejo tudi pri razvijanju didaktičnih pristopov izvajanja umetnosti v vzgoji.
Pri tem prepoznavamo njihovo dopolnjujočo, komplementarno vlogo. Zato
so nas v raziskavi zanimale izkušnje umetnikov o njihovem sodelovanju v
pedagoškem procesu. Na osnovi podatkov, pridobljenih z intervjuji sode-
lujočih umetnikov v projektu SKUM, ugotavljamo, da umetnik vstopa v vrt-
čevsko/šolsko okolje kot umetnik z bogatim umetniškim opusom, po ka-
terem želi biti prepoznan. Poznavanje umetniškega področja in procesov
umetniškega snovanja mu predstavlja izhodišče za strategije načrtovanja
vzgojno-izobraževalnega dela z otroki/mladostniki. V primerjavi z vzgoji-
telji/učitelji se v večji meri posvečajo tematiki, vsebinam, materialom in
tehnikam umetniškega izražanja. Glede na pedagoške situacije in odzive
otrok/mladostnikov puščajo načrtovanje odprto za svobodno izražanje ter
raziskovanje umetniškega jezika. Če vzgojitelji/učitelji poznajo šolsko oko-
lje in učne izkušnje otrok/mladostnikov, umetniki posedujejo sposobnosti
uvida v situacijo, pozornega opazovanja in prepoznavanja ustvarjalnih po-
tencialov otrok/mladostnikov ter intuitivnega odzivanja. S tem rahljajo struk-
turiranost procesov in odpirajo večpotja do začrtanih ciljev.
Rdeča nit aktivnosti so umetniške izkušnje otrok/mladostnikov, ki prera-
ščajo zgolj učne potrebe. Kot pravita sodelujoča umetnika, nam umetni-
ška izkušnja pomaga povezati se s svojim globljim bitjem in z življenjsko
silo, ki nas intuitivno vodi skozi življenjske situacije. V tem istem procesu
umetniška izkušnja deluje vzgojno, saj vzpodbuja socialni moment in otro-
141
S tovrstnim nevsiljivim delovanjem umetnik otrokom omogoči, da raz-
vijajo upravičeno samozavest, saj je rezultat dejansko posledica njihovega
dela, njihovih odločitev.
Umetniki svoje izrazne zamisli udejanjajo na različne načine, pri čemer se
dobri rezultati dosegajo v ustvarjalnem procesu, ki je temu prilagojen. Načini
izvajanja pedagoškega procesa v vrtcih/šolah ne zagotavljajo vselej ustre-
znih strukturnih pogojev, kot so čas in materiali ter tudi skupna evalvacija.
Umetniki v pedagoškem procesu se v večji meri naslanjajo na lastne zami-
sli, vzgojitelji/učitelji pa na osnovi izkušnje z umetniki usvajajo nova znanja
in odkrivajo nove pristope. Slednje bodo lahko ohranjali tudi pri samostoj-
nem izvajanju pedagoškega procesa oziroma pri samostojnem delu v okvirih
ustvarjalnih dejavnosti.
Zaključek
Na osnovi dokumentacijskega gradiva projekta SKUM ugotavljamo dobre
rezultate učenja v vrtcih in šolah v poučevalnih situacijah, v katerih so sode-
lovali umetniki. Dobri rezultati sodelovanja umetnikov z vzgojitelji/učitelji se
kažejo tudi pri razvijanju didaktičnih pristopov izvajanja umetnosti v vzgoji.
Pri tem prepoznavamo njihovo dopolnjujočo, komplementarno vlogo. Zato
so nas v raziskavi zanimale izkušnje umetnikov o njihovem sodelovanju v
pedagoškem procesu. Na osnovi podatkov, pridobljenih z intervjuji sode-
lujočih umetnikov v projektu SKUM, ugotavljamo, da umetnik vstopa v vrt-
čevsko/šolsko okolje kot umetnik z bogatim umetniškim opusom, po ka-
terem želi biti prepoznan. Poznavanje umetniškega področja in procesov
umetniškega snovanja mu predstavlja izhodišče za strategije načrtovanja
vzgojno-izobraževalnega dela z otroki/mladostniki. V primerjavi z vzgoji-
telji/učitelji se v večji meri posvečajo tematiki, vsebinam, materialom in
tehnikam umetniškega izražanja. Glede na pedagoške situacije in odzive
otrok/mladostnikov puščajo načrtovanje odprto za svobodno izražanje ter
raziskovanje umetniškega jezika. Če vzgojitelji/učitelji poznajo šolsko oko-
lje in učne izkušnje otrok/mladostnikov, umetniki posedujejo sposobnosti
uvida v situacijo, pozornega opazovanja in prepoznavanja ustvarjalnih po-
tencialov otrok/mladostnikov ter intuitivnega odzivanja. S tem rahljajo struk-
turiranost procesov in odpirajo večpotja do začrtanih ciljev.
Rdeča nit aktivnosti so umetniške izkušnje otrok/mladostnikov, ki prera-
ščajo zgolj učne potrebe. Kot pravita sodelujoča umetnika, nam umetni-
ška izkušnja pomaga povezati se s svojim globljim bitjem in z življenjsko
silo, ki nas intuitivno vodi skozi življenjske situacije. V tem istem procesu
umetniška izkušnja deluje vzgojno, saj vzpodbuja socialni moment in otro-
141
