Page 10 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 10
kmet, pol proletarec
Knjiga je razdeljena po uveljavljenih periodizacijah, ki so za mejni-
ke obdobij socialistične Slovenije postavile reforme in ukrepe, ki so po-
membno vplivali na spremembe v družbenem življenju nasploh in v gos-
podarstvu posebej. S kombiniranjem različnih vsebinskih poudarkov in
metodoloških prijemov, ki temeljijo na arhivskem in statističnem gra-
divu ter na ustni zgodovini, predstavi širok spekter informacij in nudi
nove vpoglede v socialistične politike do kmetijstva, predvsem pa v odzi-
ve kmečkega prebivalstva nanje ter v individualni mikrosvet kmeta, pri
čemer posebno pozornost namenja tudi kmečkim ženskam. Knjiga poka-
že, da je obstoj integrirane kmečke ekonomije v socialistični Sloveniji mo-
goče najti v vseh treh obravnavanih obdobjih, seveda pa ne v povsem istih
oblikah kakor tudi ne v enakem obsegu. Hkrati ponuja pregleden seznam
raznolikih agrarnih, neagrarnih in nasploh tržno usmerjenih dejavnos-
ti, s katerimi so se kmetje ukvarjali skozi različna obdobja socializma. To
dokazuje, da integrirana kmečka ekonomija ni le dolgotrajna, večstolet-
na značilnost slovenskega podeželja od poznega srednjega veka do novej-
še dobe, temveč da seže še dlje, saj je prestala tudi izzive institucionalne
in družbene ureditve, ki jih je prinesel socialistični sistem.
Po tej poti knjiga predstavlja izviren pogled na zgodovino socializ-
ma, ki je vse aktualnejša ne le v slovenski stroki, temveč ji vse večjo po-
zornost namenjajo tudi mednarodne raziskave. Žarko Lazarević v uvod-
nem poglavju obravnavano tematiko umesti v problemski okvir domače
in mednarodne literature. Lev Centrih in Polona Sitar – ob osrednji po-
zornosti, posvečeni pojavnim oblikam integrirane kmečke ekonomije –
pa v svojih poglavjih posegata tudi na dve polji, ki sta v zadnjem obdobju
aktualni v slovenskem zgodovinopisju, to sta zgodovina vsakdanjega ži-
vljenja in zgodovina spolov. Hkrati odpirata vsak svoj pogled na področje
zgodovine dela (angl. labour history), ki postaja vse relevantnejša v med-
narodnem prostoru, medtem ko se pri nas še ni profilirala kot samostoj-
na raziskovalna veja. Tako smo dobili večplastno knjigo, za katero verja-
mem, da bo znala pritegniti pozornost strokovne kot tudi širše javnosti,
ki jo zanimajo novi pogledi na zgodovino slovenskega podeželja.
10
Knjiga je razdeljena po uveljavljenih periodizacijah, ki so za mejni-
ke obdobij socialistične Slovenije postavile reforme in ukrepe, ki so po-
membno vplivali na spremembe v družbenem življenju nasploh in v gos-
podarstvu posebej. S kombiniranjem različnih vsebinskih poudarkov in
metodoloških prijemov, ki temeljijo na arhivskem in statističnem gra-
divu ter na ustni zgodovini, predstavi širok spekter informacij in nudi
nove vpoglede v socialistične politike do kmetijstva, predvsem pa v odzi-
ve kmečkega prebivalstva nanje ter v individualni mikrosvet kmeta, pri
čemer posebno pozornost namenja tudi kmečkim ženskam. Knjiga poka-
že, da je obstoj integrirane kmečke ekonomije v socialistični Sloveniji mo-
goče najti v vseh treh obravnavanih obdobjih, seveda pa ne v povsem istih
oblikah kakor tudi ne v enakem obsegu. Hkrati ponuja pregleden seznam
raznolikih agrarnih, neagrarnih in nasploh tržno usmerjenih dejavnos-
ti, s katerimi so se kmetje ukvarjali skozi različna obdobja socializma. To
dokazuje, da integrirana kmečka ekonomija ni le dolgotrajna, večstolet-
na značilnost slovenskega podeželja od poznega srednjega veka do novej-
še dobe, temveč da seže še dlje, saj je prestala tudi izzive institucionalne
in družbene ureditve, ki jih je prinesel socialistični sistem.
Po tej poti knjiga predstavlja izviren pogled na zgodovino socializ-
ma, ki je vse aktualnejša ne le v slovenski stroki, temveč ji vse večjo po-
zornost namenjajo tudi mednarodne raziskave. Žarko Lazarević v uvod-
nem poglavju obravnavano tematiko umesti v problemski okvir domače
in mednarodne literature. Lev Centrih in Polona Sitar – ob osrednji po-
zornosti, posvečeni pojavnim oblikam integrirane kmečke ekonomije –
pa v svojih poglavjih posegata tudi na dve polji, ki sta v zadnjem obdobju
aktualni v slovenskem zgodovinopisju, to sta zgodovina vsakdanjega ži-
vljenja in zgodovina spolov. Hkrati odpirata vsak svoj pogled na področje
zgodovine dela (angl. labour history), ki postaja vse relevantnejša v med-
narodnem prostoru, medtem ko se pri nas še ni profilirala kot samostoj-
na raziskovalna veja. Tako smo dobili večplastno knjigo, za katero verja-
mem, da bo znala pritegniti pozornost strokovne kot tudi širše javnosti,
ki jo zanimajo novi pogledi na zgodovino slovenskega podeželja.
10
