Page 66 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 66
kmet, pol proletarec
agrarnih interesentov in tajnik KLO Dobrova. Dodala sta, da je seznam
napravljen v sporazumu z OF odborom, vendar politične karakteristike,
ki bi nam o kontekstu nastanka dokumenta povedale še kaj več, tudi v
tem primeru niso priložene.
V kraju Dobrova je po popisu prebivalstva iz leta 1948 stalno živelo
512 moških in 681 žensk oziroma skupaj 1.193 ljudi v 285 gospodinjstvih
(Savezni zavod za statistiku i evidenciju 1951, 263). To pomeni, da so go-
spodinjstva agrarnih interesentov zajemala več kot četrtino vsega prebi-
valstva dotičnega kraja, natančneje: vsi člani in članice gospodinjstev so
predstavljali 27,74 % vse populacije, glede na delež gospodinjstev agrarnih
interesentov, ki jih je bilo skupaj 75, pa nekaj manj (26,3 %). Čeprav mo-
ramo računati z nezanemarljivo možnostjo, da popis prebivalstva zaradi
možnih sprememb stalnega bivališča ni zajel vseh agrarnih interesentov,
primerjava podatkov vendarle nakazuje, da so agrarni interesenti kot po-
sebna skupina ruralnega prebivalstva tvorili pomemben delež v svoji lo-
kalni skupnosti.
Za primer Dobrove imamo, kot rečeno, na voljo tudi Čepičevo razi-
skavo, v kateri navaja, da je bil tamkajšnji KLO eden izmed redkih, ki je
natančno zapisal posestno stanje agrarnih interesentov in njihove pokli-
ce. Moja raziskava je sicer našla več primerov, kjer so se lokalni uradni-
ki potrudili zelo natančno popisati poklice interesentov, vendar pa nikjer
niso natančno zabeležili njihovega posestnega stanja. Po Čepičevih po-
datkih so med agrarno reformo agrarnim interesentom iz Dobrove, in si-
cer 44 družinam (kar je bistveno manj, kot jih beleži citirani dokument),
razdelili 32,77 ha zemlje. Večina interesentov je imela hišo in zemljo veli-
kosti do 2 ha. Z reformo so v glavnem dobili travnike velikosti okoli 1 ha.
Samo eden od interesentov je dobil 2 ha in 47 arov veliko njivo, drugi pa
njive velikosti od 8 do 54 arov. Zemljo so dobili tudi delavci, ki prej niso
imeli nobene zemlje, dobili pa so je približno enako kot kmetje. Delavec –
zidar je dobil 0,95 ha zemlje, od tega 0,27 njive in 0,68 ha travnika. Največ
pa je dobil kmet – delavec, ki prej ni imel nobene lastnine, zdaj pa je dobil
neverjetnih 3,04 ha travnika (Čepič 1995, 156–157).
Kot kaže preglednica 2, je bilo v tem kraju med agrarnimi interesen-
ti razmeroma veliko delavcev. V tem primeru gre skoraj zanesljivo za pra-
ve tovarniške delavce, kajti prav vsi uradniki KLO/KOOF so se ne glede
na veliko domišljijo vselej potrudili razločevati med npr. poljskimi/kme-
tijskimi delavci – najverjetneje tistimi, ki so bili zaposleni na ekonomijah
ali pri privatnih kmetih – in drugimi delavci (prim. Savezni zavod za sta-
66
agrarnih interesentov in tajnik KLO Dobrova. Dodala sta, da je seznam
napravljen v sporazumu z OF odborom, vendar politične karakteristike,
ki bi nam o kontekstu nastanka dokumenta povedale še kaj več, tudi v
tem primeru niso priložene.
V kraju Dobrova je po popisu prebivalstva iz leta 1948 stalno živelo
512 moških in 681 žensk oziroma skupaj 1.193 ljudi v 285 gospodinjstvih
(Savezni zavod za statistiku i evidenciju 1951, 263). To pomeni, da so go-
spodinjstva agrarnih interesentov zajemala več kot četrtino vsega prebi-
valstva dotičnega kraja, natančneje: vsi člani in članice gospodinjstev so
predstavljali 27,74 % vse populacije, glede na delež gospodinjstev agrarnih
interesentov, ki jih je bilo skupaj 75, pa nekaj manj (26,3 %). Čeprav mo-
ramo računati z nezanemarljivo možnostjo, da popis prebivalstva zaradi
možnih sprememb stalnega bivališča ni zajel vseh agrarnih interesentov,
primerjava podatkov vendarle nakazuje, da so agrarni interesenti kot po-
sebna skupina ruralnega prebivalstva tvorili pomemben delež v svoji lo-
kalni skupnosti.
Za primer Dobrove imamo, kot rečeno, na voljo tudi Čepičevo razi-
skavo, v kateri navaja, da je bil tamkajšnji KLO eden izmed redkih, ki je
natančno zapisal posestno stanje agrarnih interesentov in njihove pokli-
ce. Moja raziskava je sicer našla več primerov, kjer so se lokalni uradni-
ki potrudili zelo natančno popisati poklice interesentov, vendar pa nikjer
niso natančno zabeležili njihovega posestnega stanja. Po Čepičevih po-
datkih so med agrarno reformo agrarnim interesentom iz Dobrove, in si-
cer 44 družinam (kar je bistveno manj, kot jih beleži citirani dokument),
razdelili 32,77 ha zemlje. Večina interesentov je imela hišo in zemljo veli-
kosti do 2 ha. Z reformo so v glavnem dobili travnike velikosti okoli 1 ha.
Samo eden od interesentov je dobil 2 ha in 47 arov veliko njivo, drugi pa
njive velikosti od 8 do 54 arov. Zemljo so dobili tudi delavci, ki prej niso
imeli nobene zemlje, dobili pa so je približno enako kot kmetje. Delavec –
zidar je dobil 0,95 ha zemlje, od tega 0,27 njive in 0,68 ha travnika. Največ
pa je dobil kmet – delavec, ki prej ni imel nobene lastnine, zdaj pa je dobil
neverjetnih 3,04 ha travnika (Čepič 1995, 156–157).
Kot kaže preglednica 2, je bilo v tem kraju med agrarnimi interesen-
ti razmeroma veliko delavcev. V tem primeru gre skoraj zanesljivo za pra-
ve tovarniške delavce, kajti prav vsi uradniki KLO/KOOF so se ne glede
na veliko domišljijo vselej potrudili razločevati med npr. poljskimi/kme-
tijskimi delavci – najverjetneje tistimi, ki so bili zaposleni na ekonomijah
ali pri privatnih kmetih – in drugimi delavci (prim. Savezni zavod za sta-
66
