Page 64 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 64
kmet, pol proletarec
ka med zabeleženimi kmeti in poljedelci, iz popisov ni jasno. So pa kmetje
skoraj zmeraj zabeleženi kot gospodarji in družinski glavarji, medtem ko
so mlajši družinski člani praviloma zabeleženi kot poljedelci, kot kmetje
pa le izjemoma. Najbrž je šlo v slednjih primerih za naslednike gospodar-
jev. Veliko težavo predstavljajo poklici gospodinjske pomočnice in kmetij-
ske pomočnice ter služkinje. Na podlagi zabeležk v gradivu in pojasnil v
Popisu 1948 sklepam, da so se delile v najmanj tri skupine: (a) »neplača-
ni pomožni člani družine« (Savezni zavod za statistiku i evidenciju 1954,
24), b) članice družine, ki so služile izven družine; (c) najeta delovna sila
– ta bo v razpredelnici označena posebej. Prvo in tretjo skupino sem raz-
likoval glede na različne ali enake družinske priimke; drugo skupino sem
štel za aktivno družinsko delovno silo, ki sodi med osebe zaposlene izven
gospodinjstva, ko je bilo to v dokumentu posebej zabeleženo (npr.: služi
pri sosedu).
Še večjo težavo predstavljajo kmetijski delavci in delavke. Po ura-
dnem tolmačenju je bila to kmečka delovna sila v najemnem odnosu v
privatnem ali državnem sektorju (Savezni zavod za statistiku i evidenci-
ju 1954, 35). V prvem primeru je pravzaprav šlo za hlapce in dekle, v dru-
gem za delavce na ekonomijah, tj. posestvih podjetij in državnih ustanov.
Seveda ne moremo vedeti, kako dosledno (če sploh) so uradnim definici-
jam sledili neprofesionalni javni uslužbenci in politični funkcionarji na
lokalni ravni. Zato tudi tukaj nisem imel druge izbire, kot da sem tvegal
in si pomagal z (ne)ujemanjem priimkov z družinskimi glavarji. V prime-
rih ujemanja sem takega človeka štel za nekoga, ki je zaposlen izven go-
spodinjstva, v nasprotnem primeru pa ga bom, enako kot so naredili pri
raziskavi Rezultati ankete o življenju kmetov od 1. 6. 1952–31. 5. 1953 (Goršič
1954, 15), prištel k družinskim članom nad 14 let, ki so delali na posestvu
agrarnega interesenta, čeprav kot najeta delovna sila, kar bom tudi po-
sebej označil. V izjemno redkih primerih, ko so bili kmetijski delavci na-
vedeni kot glave gospodinjstev, pa jih ne bom izenačil s kmeti in z gospo-
dinjami, ampak jih bom štel kot osebe, ki so bile zaposlene izven lastnih
posestev. Občasno se kot poklic oziroma status pojavlja tudi izraz »zaseb-
nik«. V metodologiji popisa 1948 so v to skupino prištevali dobesedno vse,
ki jih niso mogli umestiti drugam, od črnoborzijancev, rentnikov, prepro-
dajalcev do samskih gospodinj (Savezni zavod za statistiku i evidenci-
ju 1954, 62). V izbranih primerih so kot zasebniki in zasebnice označene
samske osebe. Kadar ob njih ni naveden poklic, jih ob predpostavki, da so
imeli zemljo, štejem kot kmečko prebivalstvo.
64
ka med zabeleženimi kmeti in poljedelci, iz popisov ni jasno. So pa kmetje
skoraj zmeraj zabeleženi kot gospodarji in družinski glavarji, medtem ko
so mlajši družinski člani praviloma zabeleženi kot poljedelci, kot kmetje
pa le izjemoma. Najbrž je šlo v slednjih primerih za naslednike gospodar-
jev. Veliko težavo predstavljajo poklici gospodinjske pomočnice in kmetij-
ske pomočnice ter služkinje. Na podlagi zabeležk v gradivu in pojasnil v
Popisu 1948 sklepam, da so se delile v najmanj tri skupine: (a) »neplača-
ni pomožni člani družine« (Savezni zavod za statistiku i evidenciju 1954,
24), b) članice družine, ki so služile izven družine; (c) najeta delovna sila
– ta bo v razpredelnici označena posebej. Prvo in tretjo skupino sem raz-
likoval glede na različne ali enake družinske priimke; drugo skupino sem
štel za aktivno družinsko delovno silo, ki sodi med osebe zaposlene izven
gospodinjstva, ko je bilo to v dokumentu posebej zabeleženo (npr.: služi
pri sosedu).
Še večjo težavo predstavljajo kmetijski delavci in delavke. Po ura-
dnem tolmačenju je bila to kmečka delovna sila v najemnem odnosu v
privatnem ali državnem sektorju (Savezni zavod za statistiku i evidenci-
ju 1954, 35). V prvem primeru je pravzaprav šlo za hlapce in dekle, v dru-
gem za delavce na ekonomijah, tj. posestvih podjetij in državnih ustanov.
Seveda ne moremo vedeti, kako dosledno (če sploh) so uradnim definici-
jam sledili neprofesionalni javni uslužbenci in politični funkcionarji na
lokalni ravni. Zato tudi tukaj nisem imel druge izbire, kot da sem tvegal
in si pomagal z (ne)ujemanjem priimkov z družinskimi glavarji. V prime-
rih ujemanja sem takega človeka štel za nekoga, ki je zaposlen izven go-
spodinjstva, v nasprotnem primeru pa ga bom, enako kot so naredili pri
raziskavi Rezultati ankete o življenju kmetov od 1. 6. 1952–31. 5. 1953 (Goršič
1954, 15), prištel k družinskim članom nad 14 let, ki so delali na posestvu
agrarnega interesenta, čeprav kot najeta delovna sila, kar bom tudi po-
sebej označil. V izjemno redkih primerih, ko so bili kmetijski delavci na-
vedeni kot glave gospodinjstev, pa jih ne bom izenačil s kmeti in z gospo-
dinjami, ampak jih bom štel kot osebe, ki so bile zaposlene izven lastnih
posestev. Občasno se kot poklic oziroma status pojavlja tudi izraz »zaseb-
nik«. V metodologiji popisa 1948 so v to skupino prištevali dobesedno vse,
ki jih niso mogli umestiti drugam, od črnoborzijancev, rentnikov, prepro-
dajalcev do samskih gospodinj (Savezni zavod za statistiku i evidenci-
ju 1954, 62). V izbranih primerih so kot zasebniki in zasebnice označene
samske osebe. Kadar ob njih ni naveden poklic, jih ob predpostavki, da so
imeli zemljo, štejem kot kmečko prebivalstvo.
64
