Page 62 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 62
kmet, pol proletarec
več različnimi viri dohodkov vsekakor imela boljše pogoje za investicije v
posestvo in boljši življenjski standard vseh članov, ki so v njih živeli. Prav
tako opozarjam, da je delitev na družinske člane, ki so delali na domačem
kmečkem gospodarstvu, in na tiste, ki so bili zaposleni izven njega, pre-
cej umetna, vendar nujna za potrebe sistematizacije podatkov. Težko bi
namreč podvomili v to, da so tovarniški delavci, ki so živeli na kmetijah,
v prostem času sodelovali tudi pri kmečkih opravilih. V kakšnem obsegu,
pa nam razpoložljive evidence in poročila, razen namigov, ki jih praktič-
no ni mogoče predstaviti v kvantitativni obliki, pravzaprav nič ne pove-
do. Odgovor na vprašanje o konkretnem sestavljanju družinskih prora-
čunov, kakor tudi o dejanski delovni obremenitvi članov gospodinjstev,
nam, podobno, kot smo rekli na primeru »nekmetov,« lahko dajo samo
raziskave iz zgodovine posameznih družin.2
Ob tem pritrjujem opažanju Čepiča, ki je v svoji raziskavi poročal, da
je dokumentacija agrarne reforme na ravneh okrajev in krajev ohranjena
v pomanjkljivem obsegu (1995, 156–157). Prav mogoče je, da določene evi-
dence sploh niso bile nikoli opravljene. O redkosti dokumentov glede po-
deljevanja zemlje agrarnim interesentom na primeru študije Iga poroča
tudi Jelka Piškurić (2019b, 317). V luči te težave še posebej opozarjam, da
od vseh sedmih primerov samo dokumentacija, ki zadeva KLO Dobrova,
ljudi na seznamu eksplicitno poimenuje agrarne interesente, ki so dobili
zemljo po reformi, v primeru KLO Dol - Beričevo lahko iz naslova dopisa
preberemo, da gre za agrarne interesente, v primeru KLO Verd pa slednje
izvemo iz politične karakteristike. Pri vseh drugih primerih zgolj uteme-
ljeno sklepam, da je šlo za agrarne interesente, ki so dobili zemljo, kajti
naslovnik dokumentacije je bila vsakokrat Okrajna komisija za agrarno
reformo v Ljubljani. Komisije za agrarno reformo so skupaj z organi lo-
kalnih oblasti in agrarnimi interesenti na skupnih sestankih, prav v tis-
tem času, od poletja 1946 do pomladi 1947 in kasneje, izvajale revizije te
reforme (Čepič 1995, 104). Drugače kot v primeru »nekmetov«, ki sem ga
navedel malo prej, na teh seznamih tudi ni nikakršnih točnih podatkov
o posesti zemlje popisanih gospodinjstev, redko pa je zapisano, da gre za
gospodarstvo malega kmeta. V kolikor so bili ti seznami namenjeni revi-
zijam agrarne reforme, je manko ustreznih podatkov o zemljiški poses-
2 Za več na temo o organizaciji posamezne gospodarske kmečke enote, njenega
upravljanja z denarjem v kontekstu modernizacije s kmetijskimi stroji in delitve
dela po spolu znotraj nje glej poglavje v pričujoči knjigi z naslovom »Za boljši ži-
vljenjski standard: kombiniranje dohodkov in delitev dela po spolu v kmečkih go-
spodinjstvih v Sloveniji«, ki zajema obdobje med letoma 1965 in 1991.
62
več različnimi viri dohodkov vsekakor imela boljše pogoje za investicije v
posestvo in boljši življenjski standard vseh članov, ki so v njih živeli. Prav
tako opozarjam, da je delitev na družinske člane, ki so delali na domačem
kmečkem gospodarstvu, in na tiste, ki so bili zaposleni izven njega, pre-
cej umetna, vendar nujna za potrebe sistematizacije podatkov. Težko bi
namreč podvomili v to, da so tovarniški delavci, ki so živeli na kmetijah,
v prostem času sodelovali tudi pri kmečkih opravilih. V kakšnem obsegu,
pa nam razpoložljive evidence in poročila, razen namigov, ki jih praktič-
no ni mogoče predstaviti v kvantitativni obliki, pravzaprav nič ne pove-
do. Odgovor na vprašanje o konkretnem sestavljanju družinskih prora-
čunov, kakor tudi o dejanski delovni obremenitvi članov gospodinjstev,
nam, podobno, kot smo rekli na primeru »nekmetov,« lahko dajo samo
raziskave iz zgodovine posameznih družin.2
Ob tem pritrjujem opažanju Čepiča, ki je v svoji raziskavi poročal, da
je dokumentacija agrarne reforme na ravneh okrajev in krajev ohranjena
v pomanjkljivem obsegu (1995, 156–157). Prav mogoče je, da določene evi-
dence sploh niso bile nikoli opravljene. O redkosti dokumentov glede po-
deljevanja zemlje agrarnim interesentom na primeru študije Iga poroča
tudi Jelka Piškurić (2019b, 317). V luči te težave še posebej opozarjam, da
od vseh sedmih primerov samo dokumentacija, ki zadeva KLO Dobrova,
ljudi na seznamu eksplicitno poimenuje agrarne interesente, ki so dobili
zemljo po reformi, v primeru KLO Dol - Beričevo lahko iz naslova dopisa
preberemo, da gre za agrarne interesente, v primeru KLO Verd pa slednje
izvemo iz politične karakteristike. Pri vseh drugih primerih zgolj uteme-
ljeno sklepam, da je šlo za agrarne interesente, ki so dobili zemljo, kajti
naslovnik dokumentacije je bila vsakokrat Okrajna komisija za agrarno
reformo v Ljubljani. Komisije za agrarno reformo so skupaj z organi lo-
kalnih oblasti in agrarnimi interesenti na skupnih sestankih, prav v tis-
tem času, od poletja 1946 do pomladi 1947 in kasneje, izvajale revizije te
reforme (Čepič 1995, 104). Drugače kot v primeru »nekmetov«, ki sem ga
navedel malo prej, na teh seznamih tudi ni nikakršnih točnih podatkov
o posesti zemlje popisanih gospodinjstev, redko pa je zapisano, da gre za
gospodarstvo malega kmeta. V kolikor so bili ti seznami namenjeni revi-
zijam agrarne reforme, je manko ustreznih podatkov o zemljiški poses-
2 Za več na temo o organizaciji posamezne gospodarske kmečke enote, njenega
upravljanja z denarjem v kontekstu modernizacije s kmetijskimi stroji in delitve
dela po spolu znotraj nje glej poglavje v pričujoči knjigi z naslovom »Za boljši ži-
vljenjski standard: kombiniranje dohodkov in delitev dela po spolu v kmečkih go-
spodinjstvih v Sloveniji«, ki zajema obdobje med letoma 1965 in 1991.
62
