Page 63 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 63
Rdeče klasje
ti najmanj nenavaden. Razen v prvem primeru agrarnih interesentov iz
kraja Dobrova, kjer so na voljo podatki iz Čepičeve raziskave, lahko o po-
sestni strukturi dotičnih gospodinjstev samo sklepam iz splošnega pravi-
la, da ta posestva načeloma ne bi smela obsegati bistveno več kot 5 ha. A
celo v primeru Dobrove obstaja težava primerljivosti v tem, ker Čepičevi
podatki omenjajo 44 tamkajšnjih agrarnih interesentov, medtem ko ne-
datirani seznam, ki sem ga pridobil za isti kraj, obsega kar 73 gospodinj-
stev interesentov.
Podatke o agrarnih interesentih, ki so živeli na teritorijih posame-
znih krajevnih ljudskih odborov, v tabelarni obliki predstavljam enega
za drugim, ob vsakem navedenem primeru pa bodo sledila dodatna poja-
snila in interpretacija, nazadnje pa še sinteza ugotovitev. V sintezi bom
predstavil relevantne in primerljive podatke o kmečkih gospodinjstvih iz
popisa prebivalstva 1948, deloma pa tudi 1953, na ravni celotne RLS.
Preglednice vsebujejo podatke o vrstah in številčnosti posameznih
poklicev, ki so se pojavljali v družinah agrarnih interesentov. Sledijo na-
vedbe podatkov, koliko gospodinjstev je imelo vsaj po enega delavca, ko-
liko gospodinjstev ni izkazovalo ekonomskih aktivnosti izven lastnega
doma oziroma kmetijstva, nazadnje pa še poklice gospodarjev. Drugače
kot pri popisih prebivalstva iz let 1948 in 1953 ter v raziskavi o življenju
kmetov v letih 1952–1953 pa bom pri tem delu analize enakovredno in
hkrati upošteval vsa gospodinjstva, ne glede na to, kakšen poklic je ime-
la njegova vodilna oseba (glavar, gospodar). Tako bomo dobili celovitejšo
podobo ekonomskega življenja tistega segmenta ruralne populacije, ki so
ga zastopali agrarni interesenti. Nekateri zanimivi primeri gospodinjstev
pa bodo posebej in natančneje predstavljeni.
Pri analizi podatkov bom pri aktivnemu delu populacije upošteval
najpreprostejšo razliko med (1) osebami, ki so bile zaposlene izven dru-
žinske kmetije oziroma so opravljale nekmetijski poklic oziroma dejav-
nost; (2) osebami, ki so bile aktivne samo pri domačih gospodinjskih delih
in v domačem kmetijstvu. Taka delitev je najsmotrnejša zaradi pogostih
primerov, zlasti obrtniških poklicev, ko iz razpoložljivih dokumentov ni
mogoče izvedeti, ali so jih posamezniki opravljali na domu ali drugje, a je
očitno, da so prinašali dohodke ločeno od kmetijske dejavnosti. V skladu
z navedenim bom razlikoval med naslednjimi poklici in družinskimi sta-
tusi: (1) kovači, kolarji, mizarji, delavci, trgovke, uradniki ipd. (2) gospo-
dinje, matere, gospodarji, osebe nad 14 let brez navedbe poklica/šolanja,
kmeti, kmetovalci, posestniki, poljedelci ipd. Ali je obstajala kakšna razli-
63
ti najmanj nenavaden. Razen v prvem primeru agrarnih interesentov iz
kraja Dobrova, kjer so na voljo podatki iz Čepičeve raziskave, lahko o po-
sestni strukturi dotičnih gospodinjstev samo sklepam iz splošnega pravi-
la, da ta posestva načeloma ne bi smela obsegati bistveno več kot 5 ha. A
celo v primeru Dobrove obstaja težava primerljivosti v tem, ker Čepičevi
podatki omenjajo 44 tamkajšnjih agrarnih interesentov, medtem ko ne-
datirani seznam, ki sem ga pridobil za isti kraj, obsega kar 73 gospodinj-
stev interesentov.
Podatke o agrarnih interesentih, ki so živeli na teritorijih posame-
znih krajevnih ljudskih odborov, v tabelarni obliki predstavljam enega
za drugim, ob vsakem navedenem primeru pa bodo sledila dodatna poja-
snila in interpretacija, nazadnje pa še sinteza ugotovitev. V sintezi bom
predstavil relevantne in primerljive podatke o kmečkih gospodinjstvih iz
popisa prebivalstva 1948, deloma pa tudi 1953, na ravni celotne RLS.
Preglednice vsebujejo podatke o vrstah in številčnosti posameznih
poklicev, ki so se pojavljali v družinah agrarnih interesentov. Sledijo na-
vedbe podatkov, koliko gospodinjstev je imelo vsaj po enega delavca, ko-
liko gospodinjstev ni izkazovalo ekonomskih aktivnosti izven lastnega
doma oziroma kmetijstva, nazadnje pa še poklice gospodarjev. Drugače
kot pri popisih prebivalstva iz let 1948 in 1953 ter v raziskavi o življenju
kmetov v letih 1952–1953 pa bom pri tem delu analize enakovredno in
hkrati upošteval vsa gospodinjstva, ne glede na to, kakšen poklic je ime-
la njegova vodilna oseba (glavar, gospodar). Tako bomo dobili celovitejšo
podobo ekonomskega življenja tistega segmenta ruralne populacije, ki so
ga zastopali agrarni interesenti. Nekateri zanimivi primeri gospodinjstev
pa bodo posebej in natančneje predstavljeni.
Pri analizi podatkov bom pri aktivnemu delu populacije upošteval
najpreprostejšo razliko med (1) osebami, ki so bile zaposlene izven dru-
žinske kmetije oziroma so opravljale nekmetijski poklic oziroma dejav-
nost; (2) osebami, ki so bile aktivne samo pri domačih gospodinjskih delih
in v domačem kmetijstvu. Taka delitev je najsmotrnejša zaradi pogostih
primerov, zlasti obrtniških poklicev, ko iz razpoložljivih dokumentov ni
mogoče izvedeti, ali so jih posamezniki opravljali na domu ali drugje, a je
očitno, da so prinašali dohodke ločeno od kmetijske dejavnosti. V skladu
z navedenim bom razlikoval med naslednjimi poklici in družinskimi sta-
tusi: (1) kovači, kolarji, mizarji, delavci, trgovke, uradniki ipd. (2) gospo-
dinje, matere, gospodarji, osebe nad 14 let brez navedbe poklica/šolanja,
kmeti, kmetovalci, posestniki, poljedelci ipd. Ali je obstajala kakšna razli-
63
