Page 79 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 79
Rdeče klasje
roma glede na število gospodinjstev 8 %. Od naštetih je imelo kar sedem
gospodinjstev v svoji sestavi vsaj enega delavca (35 % interesentov), pri
devetih primerih pa njihovi člani niso bili ekonomsko aktivni izven svo-
jih gospodarstev oziroma zanje niso evidentirali dopolnilnih dejavnosti
na njihovih kmetijah (45 % interesentov). V šestih primerih so bili »gla-
varji« ženske (30 % interesentov). Ker so bili poleg njih evidentirani samo
(odrasli) otroci, je šlo najverjetneje za vojne vdove. Vsi ostali »glavarji«
družin agrarnih interesentov so bili zabeleženi kot kmetje. Zanimivo pa
je, da je pri 13 zapisano »kmet,« pri enem pa »mali kmet«. Kot »kmet« je
evidentiran tudi tajnik KLO, tudi sam glavar in agrarni interesent, ki je
podpisan pod dotični seznam. Razlika med »kmetom« in »malim kme-
tom« zanesljivo namiguje na razliko v obsegu zemljiške posesti, kaj več pa
iz tega pravzaprav ne moremo sklepati.
Gospodinjstva agrarnih interesentov so v tem kraju kombinirala kar
nekaj različnih zaposlitev. Izpostavljam nekaj zanimivejših primerov.
Ovdovela gospodinja, stara 62 let, je imela dve odrasli hčerki, ena je bila
poljska delavka, druga pa šivilja. Nadpovprečno številčno gospodinjstvo
glavarja, ki je bil evidentiran kot kmet, je štelo kar devet članov. Žena je
bila gospodinja. Dve hčeri sta bili najverjetneje zaposleni doma (gospo-
dinjski pomočnici), tri pa zanesljivo izven domačega gospodarstva: ena
je bila tovarniška delavka, druga je bila šiviljska vajenka, tretja pa samo
vajenka. Dva otroka sta imela manj kot 14 let. Drugo, razmeroma šte-
vilčno, šestčlansko gospodinjstvo glavarja, ki je bil kmet, je obsegalo go-
spodinjo, šiviljo, administratorko, hišno pomočnico in še enega kmeta.
Gre za enega redkih primerov, kjer je kmet kot poklic v gospodinjstvu na-
veden dvakrat – najbrž zato, ker je administrator želel poudariti sinovo
nasledstvo kmetije.
Šmartno - Gameljne
Šmartno - Gameljne se nahaja na severnem obrobju Ljubljane, ob Savi
pod Šmarno goro. Po popisu prebivalstva iz leta 1948 je na področju KLO
živelo 478 moških in 556 žensk oziroma skupaj 1.034 ljudi v 261 gospo-
dinjstvih (Savezni zavod za statistiku i evidenciju 1951, 266). Številčnost
agrarnih interesentov je bila tukaj glede na razpoložljive podatke najniž-
ja, vsega 30 posameznic in posameznikov v devetih gospodinjstvih, kar je
predstavljalo samo 2,9 % populacije kraja oziroma 3,4 % glede na gospo-
dinjstva. Od teh so imela tri gospodinjstva za »glavarje« ženske. Ker so
bili ob njih evidentirani samo (odrasli) otroci, lahko tudi v tem primeru
79
roma glede na število gospodinjstev 8 %. Od naštetih je imelo kar sedem
gospodinjstev v svoji sestavi vsaj enega delavca (35 % interesentov), pri
devetih primerih pa njihovi člani niso bili ekonomsko aktivni izven svo-
jih gospodarstev oziroma zanje niso evidentirali dopolnilnih dejavnosti
na njihovih kmetijah (45 % interesentov). V šestih primerih so bili »gla-
varji« ženske (30 % interesentov). Ker so bili poleg njih evidentirani samo
(odrasli) otroci, je šlo najverjetneje za vojne vdove. Vsi ostali »glavarji«
družin agrarnih interesentov so bili zabeleženi kot kmetje. Zanimivo pa
je, da je pri 13 zapisano »kmet,« pri enem pa »mali kmet«. Kot »kmet« je
evidentiran tudi tajnik KLO, tudi sam glavar in agrarni interesent, ki je
podpisan pod dotični seznam. Razlika med »kmetom« in »malim kme-
tom« zanesljivo namiguje na razliko v obsegu zemljiške posesti, kaj več pa
iz tega pravzaprav ne moremo sklepati.
Gospodinjstva agrarnih interesentov so v tem kraju kombinirala kar
nekaj različnih zaposlitev. Izpostavljam nekaj zanimivejših primerov.
Ovdovela gospodinja, stara 62 let, je imela dve odrasli hčerki, ena je bila
poljska delavka, druga pa šivilja. Nadpovprečno številčno gospodinjstvo
glavarja, ki je bil evidentiran kot kmet, je štelo kar devet članov. Žena je
bila gospodinja. Dve hčeri sta bili najverjetneje zaposleni doma (gospo-
dinjski pomočnici), tri pa zanesljivo izven domačega gospodarstva: ena
je bila tovarniška delavka, druga je bila šiviljska vajenka, tretja pa samo
vajenka. Dva otroka sta imela manj kot 14 let. Drugo, razmeroma šte-
vilčno, šestčlansko gospodinjstvo glavarja, ki je bil kmet, je obsegalo go-
spodinjo, šiviljo, administratorko, hišno pomočnico in še enega kmeta.
Gre za enega redkih primerov, kjer je kmet kot poklic v gospodinjstvu na-
veden dvakrat – najbrž zato, ker je administrator želel poudariti sinovo
nasledstvo kmetije.
Šmartno - Gameljne
Šmartno - Gameljne se nahaja na severnem obrobju Ljubljane, ob Savi
pod Šmarno goro. Po popisu prebivalstva iz leta 1948 je na področju KLO
živelo 478 moških in 556 žensk oziroma skupaj 1.034 ljudi v 261 gospo-
dinjstvih (Savezni zavod za statistiku i evidenciju 1951, 266). Številčnost
agrarnih interesentov je bila tukaj glede na razpoložljive podatke najniž-
ja, vsega 30 posameznic in posameznikov v devetih gospodinjstvih, kar je
predstavljalo samo 2,9 % populacije kraja oziroma 3,4 % glede na gospo-
dinjstva. Od teh so imela tri gospodinjstva za »glavarje« ženske. Ker so
bili ob njih evidentirani samo (odrasli) otroci, lahko tudi v tem primeru
79
