Page 82 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 82
kmet, pol proletarec
vec, predstavljala več kot polovico vseh. Pri ostalih krajih je ta delež bi-
stveno nižji.
Preglednica 14: Poklicna struktura gospodinjstev agrarnih interesentov:
najpomembnejši podatki iz 7 krajev iz okolice Ljubljane, 1947
Kraj Gospodinjstva
Vsi interesenti Z vsaj 1 Brez članov Gospodarjev s
(št.) delavcem aktivnih izven poklicem, ki ni
(št.) gosp.in dodat- povezan z druž.
nih dejavnosti kmetovanjem
na kmetiji (št.)
(št.)
36
Dobrova 75 50 10 32
Verd 57 5
Ig 36 34 14 0
Dol - Beričevo 20 0
Dolsko 17 14 18 2
Šmartno - Gameljne 9 1
Sava 8 79 76
Skupaj št. 222 34,2
Skupaj % 100,0 18
15
12
108 66
48,6 29,7
Toda hkrati ugotavljamo, da so gospodinjstva, ki v svojem sestavu
niso imela članov, za katere iz podatkov ne moremo določiti ekonom-
ske aktivnosti izven gospodarstva ali pa dopolnilne dejavnosti na kme-
tiji, prav povsod v manjšini, v primeru Dobrove in Verda celo v veliki
manjšini. Dobrova in Verd sta izstopala tudi po številu gospodarjev, ka-
terih poklica ni bilo mogoče povezati z delom na lastnem gospodarstvu.
Povsod drugod je ta delež zelo majhen. Podatki izkazujejo opazno razliko
med večjimi kraji z višjim številom agrarnih interesentov, kjer je poklicna
sestava v gospodinjstvih pestrejša in je poudarek na kmetovanju manjši,
ter manjšimi kraji z manj interesenti in izrazitejšim poudarkom na kme-
tijstvu kot osrednji dejavnosti na družinski kmetiji. Kljub tem razlikam
med posameznimi kraji je skupna slika dejavnosti v gospodinjstvih agrar-
nih interesentov v okolici Ljubljane jasno nagnjena v prevlado kombini-
ranja različnih dejavnosti in vrst dohodka. Le manj kot tretjina (29,7 %)
vseh gospodinjstev, ki sem jih upošteval v raziskavi, ni imela članov, ki bi
pridobivali dohodke z delom izven domače kmetije. To pomeni, da je ve-
lika večina gospodinjstev v manjši ali večji meri svoje proračune sestav-
ljala z dohodki iz različnih virov, in sicer tako agrarnih kot neagrarnih.
Skoraj polovica vseh gospodinjstev je štela vsaj enega člana delavca in tre-
82
vec, predstavljala več kot polovico vseh. Pri ostalih krajih je ta delež bi-
stveno nižji.
Preglednica 14: Poklicna struktura gospodinjstev agrarnih interesentov:
najpomembnejši podatki iz 7 krajev iz okolice Ljubljane, 1947
Kraj Gospodinjstva
Vsi interesenti Z vsaj 1 Brez članov Gospodarjev s
(št.) delavcem aktivnih izven poklicem, ki ni
(št.) gosp.in dodat- povezan z druž.
nih dejavnosti kmetovanjem
na kmetiji (št.)
(št.)
36
Dobrova 75 50 10 32
Verd 57 5
Ig 36 34 14 0
Dol - Beričevo 20 0
Dolsko 17 14 18 2
Šmartno - Gameljne 9 1
Sava 8 79 76
Skupaj št. 222 34,2
Skupaj % 100,0 18
15
12
108 66
48,6 29,7
Toda hkrati ugotavljamo, da so gospodinjstva, ki v svojem sestavu
niso imela članov, za katere iz podatkov ne moremo določiti ekonom-
ske aktivnosti izven gospodarstva ali pa dopolnilne dejavnosti na kme-
tiji, prav povsod v manjšini, v primeru Dobrove in Verda celo v veliki
manjšini. Dobrova in Verd sta izstopala tudi po številu gospodarjev, ka-
terih poklica ni bilo mogoče povezati z delom na lastnem gospodarstvu.
Povsod drugod je ta delež zelo majhen. Podatki izkazujejo opazno razliko
med večjimi kraji z višjim številom agrarnih interesentov, kjer je poklicna
sestava v gospodinjstvih pestrejša in je poudarek na kmetovanju manjši,
ter manjšimi kraji z manj interesenti in izrazitejšim poudarkom na kme-
tijstvu kot osrednji dejavnosti na družinski kmetiji. Kljub tem razlikam
med posameznimi kraji je skupna slika dejavnosti v gospodinjstvih agrar-
nih interesentov v okolici Ljubljane jasno nagnjena v prevlado kombini-
ranja različnih dejavnosti in vrst dohodka. Le manj kot tretjina (29,7 %)
vseh gospodinjstev, ki sem jih upošteval v raziskavi, ni imela članov, ki bi
pridobivali dohodke z delom izven domače kmetije. To pomeni, da je ve-
lika večina gospodinjstev v manjši ali večji meri svoje proračune sestav-
ljala z dohodki iz različnih virov, in sicer tako agrarnih kot neagrarnih.
Skoraj polovica vseh gospodinjstev je štela vsaj enega člana delavca in tre-
82
