Page 83 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 83
Rdeče klasje
tjini vseh družinskih glavarjev kmetovanje ni predstavljalo primarnega
poklica (preglednica 14).
Podatkov, ki sem jih povzel v preglednici 14, ni mogoče neposredno
primerjati s popisom 1948. Medtem ko sem sam upošteval vsa gospodinj-
stva, ne glede na poklic glavarja družine, je popis 1948 na ravni celotne
LRS uvedel razlikovanje med dvema vrstama gospodinjstev glede na raz-
lične poklice vodilnega člana: (1) glava gospodinjstva in člani tega gospo-
dinjstva imajo isti poklic; (2) člani gospodinjstva imajo drugačen poklic
od glave gospodinjstva. Posestna struktura je pri popisu 1948 razvidna le
pri tistih gospodinjstvih, pri katerih so bili vodilni člani po poklicu kme-
tje. Mnogi naši primeri iz sedmih krajev (v prvi vrsti Dobrove in Verda) pa
kažejo na to, da so bili vodilni člani gospodinjstev, ki so imela v lasti ob-
delovalno zemljo, pogosto tudi nekmetje in so jih kot take pri popisu 1948
skoraj zanesljivo šteli pod druge skupine.
Snovalci popisa so sicer opozorili na mnoge omejitve tega pristopa,
ker so bila po tem ključu šteta pod gospodinjstva tipa 1 tudi vsa tista z
eno zaposleno osebo. Vzdrževano prebivalstvo so namreč prišteli k pok-
licu glave gospodinjstva. Bilo pa je tudi dovolj, da se poklic le ene osebe v
gospodinjstvu ni ujemal z vodilno osebo, pa se je gospodinjstvo uvrstilo
v kategorijo 2. Prav tako je tovrstna tipologija izenačila ljudi, ki so bili de-
jansko zelo različnih poklicev, npr. rudarje in delavce v industriji. Pristop
popisa 1948 je torej tudi v tem pogledu nekoliko drugačen od moje siste-
matizacije podatkov, ki upošteva ekonomsko aktivnost vseh članov tako
znotraj kot izven njihovih kmečkih gospodarstev. Npr.: po metodologi-
ji popisa 1948 so kmetijski delavci poklicno izenačeni s kmeti, z gospodi-
njami itd., v moji sistematizaciji pa je zlasti pomembno, ali so bili kot na-
jeta delovna sila zaposleni pri gospodinjstvu agrarnega interesenta ali pa
so bili družinski člani, zaposleni na nekem drugem posestvu. Na prime-
ru sedmih krajev sem sicer naletel na skoraj zanemarljivo majhno števi-
lo takih primerov.
Ne glede na to je pristop popisa 1948 za našo problematiko pomemb-
nega informativnega značaja. Pri poklicni kategoriji kmeta – lastnika ob-
delovalne zemlje nam neujemanje med poklicem glave gospodinjstva in
ostalimi člani namreč neposredno nakazuje pogostost prakse kombini-
ranja dohodkov iz zelo različnih dejavnosti, in sicer posebej iz agrarne
in neagrarnih. Pri tem se pokaže določena razlika med (gledano z vidi-
ka poklica vodilne osebe) delavskimi in kmečkimi gospodinjstvi. Tako je
bil delež vseh gospodinjstev v LRS leta 1948, katerih vodilna oseba je bil
83
tjini vseh družinskih glavarjev kmetovanje ni predstavljalo primarnega
poklica (preglednica 14).
Podatkov, ki sem jih povzel v preglednici 14, ni mogoče neposredno
primerjati s popisom 1948. Medtem ko sem sam upošteval vsa gospodinj-
stva, ne glede na poklic glavarja družine, je popis 1948 na ravni celotne
LRS uvedel razlikovanje med dvema vrstama gospodinjstev glede na raz-
lične poklice vodilnega člana: (1) glava gospodinjstva in člani tega gospo-
dinjstva imajo isti poklic; (2) člani gospodinjstva imajo drugačen poklic
od glave gospodinjstva. Posestna struktura je pri popisu 1948 razvidna le
pri tistih gospodinjstvih, pri katerih so bili vodilni člani po poklicu kme-
tje. Mnogi naši primeri iz sedmih krajev (v prvi vrsti Dobrove in Verda) pa
kažejo na to, da so bili vodilni člani gospodinjstev, ki so imela v lasti ob-
delovalno zemljo, pogosto tudi nekmetje in so jih kot take pri popisu 1948
skoraj zanesljivo šteli pod druge skupine.
Snovalci popisa so sicer opozorili na mnoge omejitve tega pristopa,
ker so bila po tem ključu šteta pod gospodinjstva tipa 1 tudi vsa tista z
eno zaposleno osebo. Vzdrževano prebivalstvo so namreč prišteli k pok-
licu glave gospodinjstva. Bilo pa je tudi dovolj, da se poklic le ene osebe v
gospodinjstvu ni ujemal z vodilno osebo, pa se je gospodinjstvo uvrstilo
v kategorijo 2. Prav tako je tovrstna tipologija izenačila ljudi, ki so bili de-
jansko zelo različnih poklicev, npr. rudarje in delavce v industriji. Pristop
popisa 1948 je torej tudi v tem pogledu nekoliko drugačen od moje siste-
matizacije podatkov, ki upošteva ekonomsko aktivnost vseh članov tako
znotraj kot izven njihovih kmečkih gospodarstev. Npr.: po metodologi-
ji popisa 1948 so kmetijski delavci poklicno izenačeni s kmeti, z gospodi-
njami itd., v moji sistematizaciji pa je zlasti pomembno, ali so bili kot na-
jeta delovna sila zaposleni pri gospodinjstvu agrarnega interesenta ali pa
so bili družinski člani, zaposleni na nekem drugem posestvu. Na prime-
ru sedmih krajev sem sicer naletel na skoraj zanemarljivo majhno števi-
lo takih primerov.
Ne glede na to je pristop popisa 1948 za našo problematiko pomemb-
nega informativnega značaja. Pri poklicni kategoriji kmeta – lastnika ob-
delovalne zemlje nam neujemanje med poklicem glave gospodinjstva in
ostalimi člani namreč neposredno nakazuje pogostost prakse kombini-
ranja dohodkov iz zelo različnih dejavnosti, in sicer posebej iz agrarne
in neagrarnih. Pri tem se pokaže določena razlika med (gledano z vidi-
ka poklica vodilne osebe) delavskimi in kmečkimi gospodinjstvi. Tako je
bil delež vseh gospodinjstev v LRS leta 1948, katerih vodilna oseba je bil
83
