Page 84 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 84
kmet, pol proletarec
industrijsko-obrtni delavec, preostali člani pa so imeli drugačen poklic,
25,5 %.
Za potrebe te raziskave sem najprej upošteval samo kmete – gospo-
darje v LRS z lastništvom obdelovalne zemlje obsega med 0,01 ha in 5,00
ha, saj je šlo za skupino, v katero je bila gotovo zajeta večina agrarnih in-
teresentov, ki so bili po poklicu kmetje, potem pa še vse kmete gospodar-
je z lastništvom obdelovalne zemlje obsega od 0,01 ha do nad 50 ha. Pri
prvem izračunu (0,01–5,00 ha) rezultati popisa kažejo, da je pri 39.355 go-
spodinjstvih z družinskim poglavarjem kmetom obstajalo ujemanje med
poklicem gospodarja in člani gospodinjstva, pri 20.834 gospodinjstvih pa
se poklici niso ujemali. To pomeni, da so kmečka gospodinjstva, v katerih
je bil vsaj en član zaposlen v neagrarni dejavnosti, leta 1948 predstavlja-
la dobro tretjino (34,61 %) vseh kmečkih gospodinjstev z do 5 ha zemlje v
Sloveniji. Ob upoštevanju vseh gospodarjev kmetij vseh velikosti (0,01–
nad 50 ha) pa je pri 86.945 obstajalo ujemanje med poklicem gospodarja
in njegovih družinskih članov, pri 46.726 pa ne. Tudi v tem primeru je bil
delež slednjih, v katerih so se kombinirali agrarni in neagrarni dohodki,
rahlo nad tretjino vseh, saj je znašal 34,95 % (Savezni zavod za statisti-
ku 1956, 26–27). Oba deleža, ki ju je mogoče zaokrožiti na 35 %, se praktič-
no ujemata z deležem t. i. »nekmetovalcev,« ki jih navaja Čepič na osnovi
podatkov iz popisa živine, perutnine in čebelnih panjev (1949), ko so za
»nekmetovalce« statistično obravnavali že tista gospodinjstva, v katerih
je samo en član (ne samo gospodar) delal nekje drugje. Takih je bilo 34,5 %
vseh gospodinjstev v LRS, ki so imela v lasti zemljo, in kot taki so bili tudi
številčno največja posamezna posestna skupina, vendar so jih pri popisu
iz leta 1949 obravnavali ločeno od drugih posestnih skupin (Čepič 1995,
249–251). Zanimivo je, da se ta delež pet let kasneje skoraj ni spremenil.
Popis prebivalstva FLRJ iz leta 1953 je sicer temeljil na nekoliko bolj
prefinjeni metodologiji. Kmečko gospodinjstvo je bilo zdaj tisto, v kate-
rem je bila več kot polovica delovnega časa vseh odraslih članov pora-
bljena v kmetijstvu. Hkrati so bile uvedene štiri različne kategorije takih
gospodinjstev, a je za našo problematiko zanimiva samo tista, ki je ugota-
vljala število kmečkih gospodinjstev, v katerih so družinski člani aktivni
v različnih poklicnih skupinah. Popis 1953 je upošteval 148.400 kmečkih
gospodinjstev (v tem primeru brez upoštevanja velikosti posesti), izmed
katerih je bilo 47.900 takih, v katerih so bili člani aktivni v različnih pok-
licih skupinah. Ta delež je od celote predstavljal 32 %. Možne kombinacije
so bile tokrat med naslednjimi skupinami: nekvalificirani delavci, kmetje
84
industrijsko-obrtni delavec, preostali člani pa so imeli drugačen poklic,
25,5 %.
Za potrebe te raziskave sem najprej upošteval samo kmete – gospo-
darje v LRS z lastništvom obdelovalne zemlje obsega med 0,01 ha in 5,00
ha, saj je šlo za skupino, v katero je bila gotovo zajeta večina agrarnih in-
teresentov, ki so bili po poklicu kmetje, potem pa še vse kmete gospodar-
je z lastništvom obdelovalne zemlje obsega od 0,01 ha do nad 50 ha. Pri
prvem izračunu (0,01–5,00 ha) rezultati popisa kažejo, da je pri 39.355 go-
spodinjstvih z družinskim poglavarjem kmetom obstajalo ujemanje med
poklicem gospodarja in člani gospodinjstva, pri 20.834 gospodinjstvih pa
se poklici niso ujemali. To pomeni, da so kmečka gospodinjstva, v katerih
je bil vsaj en član zaposlen v neagrarni dejavnosti, leta 1948 predstavlja-
la dobro tretjino (34,61 %) vseh kmečkih gospodinjstev z do 5 ha zemlje v
Sloveniji. Ob upoštevanju vseh gospodarjev kmetij vseh velikosti (0,01–
nad 50 ha) pa je pri 86.945 obstajalo ujemanje med poklicem gospodarja
in njegovih družinskih članov, pri 46.726 pa ne. Tudi v tem primeru je bil
delež slednjih, v katerih so se kombinirali agrarni in neagrarni dohodki,
rahlo nad tretjino vseh, saj je znašal 34,95 % (Savezni zavod za statisti-
ku 1956, 26–27). Oba deleža, ki ju je mogoče zaokrožiti na 35 %, se praktič-
no ujemata z deležem t. i. »nekmetovalcev,« ki jih navaja Čepič na osnovi
podatkov iz popisa živine, perutnine in čebelnih panjev (1949), ko so za
»nekmetovalce« statistično obravnavali že tista gospodinjstva, v katerih
je samo en član (ne samo gospodar) delal nekje drugje. Takih je bilo 34,5 %
vseh gospodinjstev v LRS, ki so imela v lasti zemljo, in kot taki so bili tudi
številčno največja posamezna posestna skupina, vendar so jih pri popisu
iz leta 1949 obravnavali ločeno od drugih posestnih skupin (Čepič 1995,
249–251). Zanimivo je, da se ta delež pet let kasneje skoraj ni spremenil.
Popis prebivalstva FLRJ iz leta 1953 je sicer temeljil na nekoliko bolj
prefinjeni metodologiji. Kmečko gospodinjstvo je bilo zdaj tisto, v kate-
rem je bila več kot polovica delovnega časa vseh odraslih članov pora-
bljena v kmetijstvu. Hkrati so bile uvedene štiri različne kategorije takih
gospodinjstev, a je za našo problematiko zanimiva samo tista, ki je ugota-
vljala število kmečkih gospodinjstev, v katerih so družinski člani aktivni
v različnih poklicnih skupinah. Popis 1953 je upošteval 148.400 kmečkih
gospodinjstev (v tem primeru brez upoštevanja velikosti posesti), izmed
katerih je bilo 47.900 takih, v katerih so bili člani aktivni v različnih pok-
licih skupinah. Ta delež je od celote predstavljal 32 %. Možne kombinacije
so bile tokrat med naslednjimi skupinami: nekvalificirani delavci, kmetje
84
