Page 172 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 172
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
Razstavni panoji v muzeju nas dalje opozarjajo na mornariške aka-
demije v rangu fakultet in na strokovne šole v rangu srednjih tehniških
šol. Poudarek je na teoretičnem in praktičnem pouku, ki je zasnovan
na sodobnih znanstvenih dosežkih in na pozitivnih pridobitvah NOV.
Tu vidimo gojence akademij in šol pri praktičnih urah iz astronomske
navigacije, pri pouku v akademskih in šolskih avlah in pri drugih
praktičnih vajah. Ta del razstave vzbuja vtis, da vzgajajo mornariške šole
homogeno skupnost, ki bo ob vsaki priliki vedela, kako je treba ravnati.
Končno je treba imenovati hidrografski institut in druge znanstvene
institute mornarice, ki plodno sodelujejo s podobnimi instituti naših uni-
verz in raziskovalnimi zavodi našega gospodarstva.
Celotna postavitev razstave je zasnovana tako, da nas na koncu pri-
vede do življenja mornarjev. Tu se je v tridesetih letih obstoja nove mor-
narice marsikaj spremenilo. Predvsem lahko govorimo o znatni demokra-
tizaciji vojaškega življenja. Športni in izobraževalni klubi, ki jih ima vsaka
mornariška kasarna, da ne govorimo o drugih enotah, odlično pripomo-
rejo k razširjanju obzorja naših mladih vojakov. Športna in kulturna sre-
čanja s civilnim prebivalstvom imajo dvojni smoter. Po eni strani zbližu-
jejo vojsko s civilnim prebivalstvom, kar je v pogojih vseljudske obrambe
več kot potrebno, po drugi strani je obojestransko kulturno in športno iz-
življanje odličen pripomoček za spajanje vojske z ostalim prebivalstvom
v enotna hotenja, v enotno napredno miselnost, kar je zopet prvenstvene
važnosti. Vsem nam je seveda skupen cilj obramba naše obale, naše zem-
lje. Ko je maršal Tito leta 1951 govoril predstavnikom vojne mornarice, je
med drugim rekel:
»Ni naš cilj graditi letalonosilke, križarke in druge velike objekte
mornarice. Kar bomo napravili za vojno mornarico, mora služiti
tukaj, mora služiti obrambi naše zemlje ... Nimamo namena osvajati
tujih ozemelj, a za obrambo Jadranskega morja so nam potrebne lah-
ke, sodobne plovne enote ... Naša dolžnost je, da vam takšna sredstva
damo.«
Kakor je razvidno iz razstavljenega gradiva, je bilo to doseženo. Naša
vojna mornarica je sestavljena iz številnih majhnih, a močnih enot z izra-
zito obrambnim namenom. Če naj Titove besede dopolnimo, lahko mirno
rečemo, da je naša mornarica namenjena službi ljudstvu. To ona dokazu-
je tudi v mirni dobi. Remontni zavodi, ki kooperirajo z industrijo, institu-
ti, ki so namenjeni znanstvenim raziskavam na področju biologije, medi-
172
Razstavni panoji v muzeju nas dalje opozarjajo na mornariške aka-
demije v rangu fakultet in na strokovne šole v rangu srednjih tehniških
šol. Poudarek je na teoretičnem in praktičnem pouku, ki je zasnovan
na sodobnih znanstvenih dosežkih in na pozitivnih pridobitvah NOV.
Tu vidimo gojence akademij in šol pri praktičnih urah iz astronomske
navigacije, pri pouku v akademskih in šolskih avlah in pri drugih
praktičnih vajah. Ta del razstave vzbuja vtis, da vzgajajo mornariške šole
homogeno skupnost, ki bo ob vsaki priliki vedela, kako je treba ravnati.
Končno je treba imenovati hidrografski institut in druge znanstvene
institute mornarice, ki plodno sodelujejo s podobnimi instituti naših uni-
verz in raziskovalnimi zavodi našega gospodarstva.
Celotna postavitev razstave je zasnovana tako, da nas na koncu pri-
vede do življenja mornarjev. Tu se je v tridesetih letih obstoja nove mor-
narice marsikaj spremenilo. Predvsem lahko govorimo o znatni demokra-
tizaciji vojaškega življenja. Športni in izobraževalni klubi, ki jih ima vsaka
mornariška kasarna, da ne govorimo o drugih enotah, odlično pripomo-
rejo k razširjanju obzorja naših mladih vojakov. Športna in kulturna sre-
čanja s civilnim prebivalstvom imajo dvojni smoter. Po eni strani zbližu-
jejo vojsko s civilnim prebivalstvom, kar je v pogojih vseljudske obrambe
več kot potrebno, po drugi strani je obojestransko kulturno in športno iz-
življanje odličen pripomoček za spajanje vojske z ostalim prebivalstvom
v enotna hotenja, v enotno napredno miselnost, kar je zopet prvenstvene
važnosti. Vsem nam je seveda skupen cilj obramba naše obale, naše zem-
lje. Ko je maršal Tito leta 1951 govoril predstavnikom vojne mornarice, je
med drugim rekel:
»Ni naš cilj graditi letalonosilke, križarke in druge velike objekte
mornarice. Kar bomo napravili za vojno mornarico, mora služiti
tukaj, mora služiti obrambi naše zemlje ... Nimamo namena osvajati
tujih ozemelj, a za obrambo Jadranskega morja so nam potrebne lah-
ke, sodobne plovne enote ... Naša dolžnost je, da vam takšna sredstva
damo.«
Kakor je razvidno iz razstavljenega gradiva, je bilo to doseženo. Naša
vojna mornarica je sestavljena iz številnih majhnih, a močnih enot z izra-
zito obrambnim namenom. Če naj Titove besede dopolnimo, lahko mirno
rečemo, da je naša mornarica namenjena službi ljudstvu. To ona dokazu-
je tudi v mirni dobi. Remontni zavodi, ki kooperirajo z industrijo, institu-
ti, ki so namenjeni znanstvenim raziskavam na področju biologije, medi-
172
