Page 170 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 170
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
Braču junija 1944 in v Crikvenici aprila 1945, ko se pripravljajo za izkrca-
nje na Kvarnerskih otokih Cresu in Lošinju. Izkrcevalni čolni so med naj-
lepšimi primeri iznajdljivosti partizanov. Zanimivo je vedeti, da so te lad-
je samo pri zaključnih operacijah na Severnem Jadranu prepeljale 19.769
borcev na bojne položaje. Ta številka nam veliko pove, posebno če vemo,
da so bili najvažnejši deli naše obale minirani. Mnoge teh ladij so sodelo-
vale pri osvoboditvi zahodne obale Istre in Trsta.
Nov korak pri razvoju naše vojne mornarice je predstavljalo razmi-
niranje naše obale. To nadčloveško delo so opravile mornariške enote v
posebno težkih pogojih. Razminiranje obale je terjalo večje število mino-
lovcev. Tu nas razstava vodi k izgradnji minolovcev tipa 101 in k njihovi
praktični uporabi. Poudariti je treba, da se je na teh ladjah izuril prvi po-
vojni mornariški strokovni kader.
Dalje nam razstava prikazuje izgradnjo in uporabo torpednih čolnov.
Njihova značilnost je v tem, da se z veliko hitrostjo, iznenadnim pojavlja-
njem in svojo precejšnjo udarno močjo usmerjajo na cilj pretežno iz za-
sede, za kar ima jugoslovanska obala izredne pogoje. Čeprav so ti čolni,
ki jih je gradila ladjedelnica na Korčuli, v glavnem že zastareli, je treba o
njih povedati, da so bili dolgo časa ploveča šola naših mornarjev in da so
se mnoge generacije oficirjev in podoficirjev izšolale na njih. Kot ploveča
šola so bili v prvih letih po vojni izredne važnosti.
Kasneje kot torpedni čolni so se uveljavili rušilci. Tudi ta tip ladij se
je kaj kmalu uveljavil kot šola novih pomorščakov. Rušilci so pravzaprav
platforme, ki nosijo močno orožje in celo vrsto naprav, ki služijo tudi kot
praktična šola za navtike, strojnike, radariste, artileriste in druge spe-
cialne panoge mornarice. Na rušilcih so koncentrirane številne tehnič-
ne panoge, ki zahtevajo okoli 100 strokovnjakov – starešin in mornar-
jev. Razstava nas vodi od rušilca »Split«, ki so ga gradila domača podjetja
kmalu po vojni, do eskortnega rušilca »Triglav« iz leta 1951 in »Kotor«, ki
ga je mornarica uvrstila med svoje plovne enote leta 1960.
Ko smo si dodobra ogledali rušilce, nas razstava opozori na topov-
njače. Ta tip majhne ladje je posebno primeren za boj proti torpednim
čolnom. Gotovo pa služi tudi za številne druge naloge. Topovnjače so po-
sebno uporabne v medotoškem svetu in na razčlenjeni obali, kakršna je
jugoslovanska. Najboljše pogoje za hitro in uspešno delovanje topovnjač
nudi noč.
Moderne mornarice si ne moremo zamisliti brez modernih raketnih
čolnov. Pri teh se razstava ustavi še posebej natanko. Organizatorji raz-
170
Braču junija 1944 in v Crikvenici aprila 1945, ko se pripravljajo za izkrca-
nje na Kvarnerskih otokih Cresu in Lošinju. Izkrcevalni čolni so med naj-
lepšimi primeri iznajdljivosti partizanov. Zanimivo je vedeti, da so te lad-
je samo pri zaključnih operacijah na Severnem Jadranu prepeljale 19.769
borcev na bojne položaje. Ta številka nam veliko pove, posebno če vemo,
da so bili najvažnejši deli naše obale minirani. Mnoge teh ladij so sodelo-
vale pri osvoboditvi zahodne obale Istre in Trsta.
Nov korak pri razvoju naše vojne mornarice je predstavljalo razmi-
niranje naše obale. To nadčloveško delo so opravile mornariške enote v
posebno težkih pogojih. Razminiranje obale je terjalo večje število mino-
lovcev. Tu nas razstava vodi k izgradnji minolovcev tipa 101 in k njihovi
praktični uporabi. Poudariti je treba, da se je na teh ladjah izuril prvi po-
vojni mornariški strokovni kader.
Dalje nam razstava prikazuje izgradnjo in uporabo torpednih čolnov.
Njihova značilnost je v tem, da se z veliko hitrostjo, iznenadnim pojavlja-
njem in svojo precejšnjo udarno močjo usmerjajo na cilj pretežno iz za-
sede, za kar ima jugoslovanska obala izredne pogoje. Čeprav so ti čolni,
ki jih je gradila ladjedelnica na Korčuli, v glavnem že zastareli, je treba o
njih povedati, da so bili dolgo časa ploveča šola naših mornarjev in da so
se mnoge generacije oficirjev in podoficirjev izšolale na njih. Kot ploveča
šola so bili v prvih letih po vojni izredne važnosti.
Kasneje kot torpedni čolni so se uveljavili rušilci. Tudi ta tip ladij se
je kaj kmalu uveljavil kot šola novih pomorščakov. Rušilci so pravzaprav
platforme, ki nosijo močno orožje in celo vrsto naprav, ki služijo tudi kot
praktična šola za navtike, strojnike, radariste, artileriste in druge spe-
cialne panoge mornarice. Na rušilcih so koncentrirane številne tehnič-
ne panoge, ki zahtevajo okoli 100 strokovnjakov – starešin in mornar-
jev. Razstava nas vodi od rušilca »Split«, ki so ga gradila domača podjetja
kmalu po vojni, do eskortnega rušilca »Triglav« iz leta 1951 in »Kotor«, ki
ga je mornarica uvrstila med svoje plovne enote leta 1960.
Ko smo si dodobra ogledali rušilce, nas razstava opozori na topov-
njače. Ta tip majhne ladje je posebno primeren za boj proti torpednim
čolnom. Gotovo pa služi tudi za številne druge naloge. Topovnjače so po-
sebno uporabne v medotoškem svetu in na razčlenjeni obali, kakršna je
jugoslovanska. Najboljše pogoje za hitro in uspešno delovanje topovnjač
nudi noč.
Moderne mornarice si ne moremo zamisliti brez modernih raketnih
čolnov. Pri teh se razstava ustavi še posebej natanko. Organizatorji raz-
170
