Page 199 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 199
Maribor – mesto pomorščakov (1821–1945))
sprejela okoli 200 slovenskih podoficirjev, med katerimi pa – vsaj po se-
danjem stanju raziskovanj – ne najdemo Mariborčanov. Gotovo je bila
tedaj storjena Štajercem krivica, kajti po nacionalni zavesti – ki so jo
mornariške oblasti terjale – so bili na prav takšni višini kot primor-
ski ali kranjski podoficirji. To in pa dejstvo, da je bil takoj po razpadu
Avstro-Ogrske zavzet na severni meji, je v Mariboru nekoliko zavrlo
miselne in čustvene zveze z morjem, ki so bile pred vojno zelo moč-
ne. Vendar je med leti 1921, ko je bila ustanovljena Vojnopomorska aka-
demija v Dubrovniku, in 1940, ko je bil vpisan zadnji letnik, študiralo
vojnopomorske vede vsaj 18 Mariborčanov. Nekateri, kakor na primer
Franjo Rustja, so prišli iz Primorske, toda kot gojenci akademije so izha-
jali iz mariborskih srednjih šol. Prva sta se vpisala Boris Slavik in Josip
Černi. Slavik je bil na začetku druge svetovne vojne kapetan korvete,
Černi, ki se pa nima za Slovenca, je med vojno dosegel admiralsko stop-
njo. Iz Maribora sta bila poskusna pilota hidroaviacije poročnika fre-
gate Gvidon Voh in Stanko Jamšek, ki sta izgubila življenje v nesrečah
s hidroavioni, prvi 21. oktobra 1931 pri Divuljah, drugi 17. aprila 1935
pri Selcih v Hrvaškem Primorju. Prav tako je prišel iz Maribora kape-
tan korvete Vladimir Podlesnik, ki je kasneje študiral radiotehniko in
postal polkovnik radio-stroke. Iz mariborskih šol so prišli poročniki
bojne ladje Adolf Menčak (ali Menček), Ivo Rebula, Emil Rayer, Ernest
Kopriva, Franc Prelog, rojen v Framu, Srečko Rojs, rojen v Lovrencu na
Pohorju, Franc Dolinšek, Ladislav Lah, Alojzij Plantan, Igor Beran, po-
ročnik fregate Branko Pečovnik in poročnika korvete Franjo Rustja in
Radko Pečovnik. Posebne omembe je vreden hidroletalec Igor Beran, ki
je junaško padel v drugi svetovni vojni kot zavezniški pilot, ko je usme-
ril svoje poškodovano letalo naravnost v stavbo nemškega štaba na oto-
ku Kreti. Nekaj dni pred tem so predstavniki kraljeve vojske v Egiptu
razpravljali o njegovi obsodbi smrt, ker je jasno zahteval, da bi se bori-
li na strani NOV. Za svoje junaško dejanje si je zaslužil najvišje angle-
ško odlikovanje. Branko Pečovnik je padel v partizanih pri svojem topu
3. novembra 1943. Junaško se je držal Srečko Rojs, tako v nemškem ujet-
ništvu, kakor po vrnitvi (izpuščen je bil zaradi bolezni na pljučih) v par-
tizanskih enotah na Pohorju. Radko Pečovnik je s svojo obveščevalno
dejavnostjo v Trstu, kjer je bil vodja obveščevalne skupine Mornariške
grupe 9. korpusa, napravil NOV na Primorskem neprecenljive usluge.
Franjo Rustja, ki se je vključil v organizacije OF že leta 1941, je po vrnitvi
iz ujetniškega taborišča v Gonarsu odšel v partizane. V narodnoosvobo-
199
sprejela okoli 200 slovenskih podoficirjev, med katerimi pa – vsaj po se-
danjem stanju raziskovanj – ne najdemo Mariborčanov. Gotovo je bila
tedaj storjena Štajercem krivica, kajti po nacionalni zavesti – ki so jo
mornariške oblasti terjale – so bili na prav takšni višini kot primor-
ski ali kranjski podoficirji. To in pa dejstvo, da je bil takoj po razpadu
Avstro-Ogrske zavzet na severni meji, je v Mariboru nekoliko zavrlo
miselne in čustvene zveze z morjem, ki so bile pred vojno zelo moč-
ne. Vendar je med leti 1921, ko je bila ustanovljena Vojnopomorska aka-
demija v Dubrovniku, in 1940, ko je bil vpisan zadnji letnik, študiralo
vojnopomorske vede vsaj 18 Mariborčanov. Nekateri, kakor na primer
Franjo Rustja, so prišli iz Primorske, toda kot gojenci akademije so izha-
jali iz mariborskih srednjih šol. Prva sta se vpisala Boris Slavik in Josip
Černi. Slavik je bil na začetku druge svetovne vojne kapetan korvete,
Černi, ki se pa nima za Slovenca, je med vojno dosegel admiralsko stop-
njo. Iz Maribora sta bila poskusna pilota hidroaviacije poročnika fre-
gate Gvidon Voh in Stanko Jamšek, ki sta izgubila življenje v nesrečah
s hidroavioni, prvi 21. oktobra 1931 pri Divuljah, drugi 17. aprila 1935
pri Selcih v Hrvaškem Primorju. Prav tako je prišel iz Maribora kape-
tan korvete Vladimir Podlesnik, ki je kasneje študiral radiotehniko in
postal polkovnik radio-stroke. Iz mariborskih šol so prišli poročniki
bojne ladje Adolf Menčak (ali Menček), Ivo Rebula, Emil Rayer, Ernest
Kopriva, Franc Prelog, rojen v Framu, Srečko Rojs, rojen v Lovrencu na
Pohorju, Franc Dolinšek, Ladislav Lah, Alojzij Plantan, Igor Beran, po-
ročnik fregate Branko Pečovnik in poročnika korvete Franjo Rustja in
Radko Pečovnik. Posebne omembe je vreden hidroletalec Igor Beran, ki
je junaško padel v drugi svetovni vojni kot zavezniški pilot, ko je usme-
ril svoje poškodovano letalo naravnost v stavbo nemškega štaba na oto-
ku Kreti. Nekaj dni pred tem so predstavniki kraljeve vojske v Egiptu
razpravljali o njegovi obsodbi smrt, ker je jasno zahteval, da bi se bori-
li na strani NOV. Za svoje junaško dejanje si je zaslužil najvišje angle-
ško odlikovanje. Branko Pečovnik je padel v partizanih pri svojem topu
3. novembra 1943. Junaško se je držal Srečko Rojs, tako v nemškem ujet-
ništvu, kakor po vrnitvi (izpuščen je bil zaradi bolezni na pljučih) v par-
tizanskih enotah na Pohorju. Radko Pečovnik je s svojo obveščevalno
dejavnostjo v Trstu, kjer je bil vodja obveščevalne skupine Mornariške
grupe 9. korpusa, napravil NOV na Primorskem neprecenljive usluge.
Franjo Rustja, ki se je vključil v organizacije OF že leta 1941, je po vrnitvi
iz ujetniškega taborišča v Gonarsu odšel v partizane. V narodnoosvobo-
199
